Franja

dolō -āre -āvī -ātum (prim. gr. δαιδάλλω umetniško obdelujem, δαίδαλον umetnina, lat. dolābra, dolēre, dōlium) obseka(va)ti, priseka(va)ti, obtesa(va)ti: Ca., Pr., Col., d. robur Ci., non est (homo) e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci. iztesan, d. materiem Lucr., lignum Iuv., Aug.; pren.: si hodie hunc dolum dolamus Pl. če spletemo … to zvijačo, illud opus … dolavit Ci., caput lumbosque saligno fuste d. H. dodobra premlatiti, tako tudi: dolata mille plagis sinciputis particula Petr.; v sramotilnem pomenu obdela(va)ti, natepavati = futuere: Pomp. — Soobl. *doliō -īre (—) -ītum, od tod pt. pf. dolītus: scyphus caelo dolitus Varr. ap. Non. vrezan.

Dolopēs -um, m (Δόλοπες) Dolopci, pelazgovsko ljudstvo v Tesaliji ob reki Enipeju, pozneje v Epiru ob Pindu, deloma tudi na otoku Skiru, zloglasni morski roparji: Ci., N., L. (z acc. pl. -ăs in acc. sg. Dolopem), V., O., Plin. — Od tod

I. subst. Dolopia -ae, f (Δολοπία) Dolopija, dežela Dolopcev: L.

— II. adj.

1. Dolopēius 3 (Δολοπήϊος) dolopski: Val. Fl.

2. Dolopēis -idis, f (Δολοπηΐς) dolopska: urbs (= Ctimene) Hyg.

dolore m

1. bolečina:
dolore di testa, di denti glavobol, zobobol
sentire dolore a una gamba čutiti bolečino v nogi
letto di dolore bolniška postelja

2. bol, žalost:
dolore inconsolabile neutolažljiva žalost
morire di dolore umreti od hudega
i sette dolori relig. sedem žalosti

3. muka, bridkost, stiska:
i dolori della vita življenjske bridkosti

dom¹ [ó] moški spol (-a …) das Zuhause; das Heim; das Elternhaus
dostava: na dom frei Haus
izposoja na dom die Entleihung
delo na domu die Heimindustrie, das Heimwerk, die Heimarbeit
delavec, ki opravlja delo na domu der Heimarbeiter
nega bolnika na domu die Hauspflege
obisk (zdravnika) na domu der Hausbesuch
obisk stranke na domu der Kundenbesuch
oskrba na domu die Heimbetreuung
pouk na domu der Hausunterricht
študij na domu das Heimstudium
zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
proti domu heim, heimwärts
brez doma heimlos, unbehaust
držati se doma häuslich sein
od doma von zuhause weg

dóm (-a) m

1. casa; dimora; domicilio, abitazione:
iti od doma, z doma andare, uscire di casa
urediti, ustvariti si dom farsi la casa
rad se držati doma essere tutto casa (e famiglia)
trg. dostava na dom consegna, recapito a domicilio

2. (stavba, ustanova v določen namen) casa, istituto:
dijaški, študentski dom casa dello studente
dom za starejše občane (prej dom onemoglih) casa di riposo per anziani
dečji dom colonia per bambini
dom kulture casa della cultura
dom za slepe istituto per ciechi
počitniški dom colonia (estiva)
kazensko-poboljševalni dom casa di correzione, riformatorio
planinski dom rifugio alpino
zdravsteni dom poliambulatorio

3. (posvetovalno ali zakonodajno telo) camera:
spodnji in zgornji dom angleškega parlamenta Camera bassa e Camera alta del parlamento inglese

domá adv.

1. a casa, in casa:
doma pri starših in casa dei genitori

2. (v domačem kraju, v domači deželi) in casa; in patria; da noi, dalle nostre parti, nel nostro paese, nel paese nativo:
osnovno šolo je obiskoval doma la scuola elementare la frequentò nel paese nativo
kaj izdelovati doma fabbricare, produrre in patria, nel paese
šport. igrati doma giocare in casa

3. (po rodu):
biti doma iz bogate hiše provenire da famiglia benestante
od kod si doma? di dove sei?, da dove vieni?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti doma v čem essere forte in qcs., intendersi di qcs.
počutiti se kakor doma sentirsi come a casa propria
PREGOVORI:
povsod je dobro, doma je najboljše a ogni uccello suo nido è bello
ljubo doma, kdor ga ima casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembi una badia

domači samostalnik
1. (sorodniki) ▸ otthoniak
Zakaj je izbrala njega, ni vedel ali razumel nihče od domačih. ▸ Hogy miért őt választotta, azt a családjában senki sem tudta vagy értette.
Resnično redek je bil učenec, ki je povedal, da mu je pomagal kdo od domačih. ▸ Ritka volt az a diák, aki azt mondta, hogy valaki otthon segített neki.
V trgovino jo pelje ata ali kdo od domačih. ▸ A boltba az apja vagy az otthoniak közül más viszi el.

2. (ekipa, ki gosti tekmo) ▸ hazaiak
Domači so v 15. minuti po protinapadu celo povedli. ▸ A hazaiak a 15. percben egy ellentámadás után még vezetést is szereztek.

domála presque

domala je padel il a failli tomber, il a manqué de tomber
domala sem mu to povedal un peu plus j'allais le lui dire, il s'en est fallu de peu que je (ne) le lui dise, j'ai failli le lui dire
domala je umrla od strahu elle a failli (ali pensé) mourir de peur
bili so domala sami Nemci il n'y avait guère que des Allemands

domani

A) avv.

1. jutri
domani l'altro, doman l'altro pojutrišnjem
domani a otto jutri teden
a domani! nasvidenje jutri!

2. pren.
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
oggi qui, domani là danes tukaj, jutri tam
oggi o domani prej ali slej
da oggi a domani od danes do jutri
rimandare un lavoro dall'oggi al domani preložiti delo na jutri
dagli oggi, dagli domani sono riuscito a persuaderlo tako dolgo sem ga nagovarjal, da sem ga prepričal

B) m

1. jutri

2. prihodnost, bodočnost:
in un prossimo domani v bližnji prihodnosti, kmalu
in un domani molto lontano v daljni prihodnosti, kdove kdaj

domina -ae, f (dominus)

1. gospodinja: Kom., Pr., Mart. idr., servi ad dominam rem detulerunt Ci., famulae dominaeque O., turpis dominae consuetudo cum servo Q., d. cauponae ali tabernae Cod. I. krčmarica.

2. occ.
a) gospa, oblastnica, kot vzdevek poseb. boginj: dominam potentem (sc. Venerem) superā donis V., currum dominae (sc. Cybeles) subiere leones V., tu Veneri dominae plaude O., per dominae Iunonis dulcia iura Pr.
b) poklas. gospa (dama) iz kraljeve ali cesarske rodbine: Suet., rati actum esse de dominis Cu.
c) soproga, zakonska žena: dominam Ditis thalamo deducere V., inque meam … dominam convertite vultus O.
č) pesn. = ljubica: furor in dominam bracchia movit O., dominam tenero detinuisse sinu Tib., dominā abire meā Pr., aliquid durum quaerimus in dominam Pr.
d) klas. le pren. gospodarica, vladarica: Fors d. campi Ci., humanarum rerum d. Fortuna Ci., haec (iustitia) … una virtus omnium est domina et regina virtutum Ci.
e) pesn. atrib. = preoblastna, veleoblastna: desiderium dominae urbis (sc. Romae) Mart.; manus dominae O., in hasta domina Iuv., (gl. dominus -ī, 3, f). — Sinkop. domna -ae, f: Ven. (od tod šp. donna, it. dona).

dominicus 3 (dominus, domina)

1. gospodov, gospodarjev, gosposki, gospejin, gospodaričin: Afr. fr., Varr., vinum Petr. gospodarjevo (= najboljše), palatum Sen. ph., libido Sen. rh. gospodaričina, filiae Aug. = domače.

2. occ.
a) cesarski: pozni Icti.
b) gospodov = Jezusa Kristusa, božji: passio, praecepta Eccl., dominica dies Eccl. gospodov dan = nedelja. Od tod subst.
a) dominicus -ī, m (sc. dies) gospodov dan, nedelja: Cypr.
b) dominicum -ī, n α) Neronova pesniška zbirka: placentem palam admonuit, ut aliquid et de dominico diceret Suet. β) (sc. sacrificium) nedeljska služba božja: Cypr. γ) (sc. aedificium) cerkev: Eccl.

dominor -ārī -ātus sum (dominus) gospodovati nad kom, nad čim, vladati komu; abs.: dominante homine furioso Ci., dominandi cupiditas Ci. ali studium S., urbs … , multos dominata per annos V., dominandi avidus T. oblastiželjen; z določili: d. Alexandriae Ci., Carthagine, victis Argis, Longā Albā, in urbe, summā dominarier (= dominari) arce V., in iudiciis, in bonis Sexti Roscii Ci., in nobis Ci. (o bogu) v nas, in his sartis tectisque Ci., toda: senectus dominatur in suos Ci. gospoduje nad … , d. in adversarios L., in cetera (animalia) O.; z dat.: toti mundo Ap., Cl.; z gen.: Ap., Eccl., omnium rerum Lact.; pren.: invidia dominatur in contionibus Ci., consilio dominante Ci., quod unum in oratore dominatur Ci. v čemer je glavna govornikova moč, inter … culta infelix lolium et steriles dominantur avenae V., dominantia nomina H. prava (= v pravem, neprenesenem pomenu rabljena) imena. — Od tod adj. pt. pr. domināns -antis gospodujoč, vladajoč: animus est … dominantior ad vitam quam vis animaï Lucr.; kot subst. masc. (tiranski) vladar: Auct. b. Alx., finis omnium cum dominante sermonum T., avaritia dominantium T. — Act. soobl. dominō -āre: inf. dominare Ven.; v pass.: o domus antiqua, heu quam dispari dominare (= dominaris) domino! Enn. ap. Ci., dominabitur Lact.

Domitiānus -ī, m Domicijan, adoptivno ime Domicijevega rodu, potem priimek: T. Flavius Dom. Tit Flavij Domicijan, Vespazijanov sin in Titov brat, rimski cesar od l. 81 do l. 96 po Kr., ko je bil umorjen: T., Suet.; v pl. Domitiānī možje kakor (kakršen je bil) Domicijan: Vop. Kot adj. Domitiānus 3 Domicijanov: via Dom. Stat. Domicijanova cesta, stranska cesta Apijeve ceste, ki je iz Sinuese vodila v Puteole, mensis Domitianus Suet. = oktober, Domicijanov roj. mesec.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

domō -āre, domuī, domitum (prim. gr. δάμνημι, δαμάω krotim, δμητός, dor. δματός ukročen, δμώς suženj)

1. (u)krotiti, (o)brzdati (živali): Ph., Col., Plin. idr., asinos Varr., beluae domitae Ci., d. pecus S., vitulos V., leones, Lernaeum O., equos stimulo et verbere O., equorum greges, leones et tigres ad mansuetudinem Cu.; pesn. (enalaga): dente premunt domito … frena leonis O., non domito frenos ore momordit equus Tib.; domita mansuetudo Iust. s krotitvijo dosežena; abs.: viam insiste domandi V., domandi peritus magister Sen. ph. vešč krotilec konj, ratio domandi Col.

2. pren. (posamezne osebe ali cele narode in dežele) (u)krotiti, (o)brzdati, premagati, obvladati, ugnati: Busirin, Cycnum O. (evfem.) pobiti, hastā pugnantem O., virgineā (= Dianae) domitus sagittā H., d. iuvenes Pr. (o dekletih), domito saevum prostravit corpore Theseus Cat.; d. Allobroges, gentes, ceteras nationes, domitae sunt a Caesare maximae nationes Ci., ab oceano ad ortum solis omnia d. S., d. Africam H., Eutr., fame domiti Samnites L.; pesn. z raznimi konkretnimi in abstraktnimi obj.: d. fluminis vim L., aequora velo Val. Fl., hiemes Ioniumque, surgentes fluctus Sil., Alpes Sil. prehodne narediti, implexos certo ordine crines Sil., saxa magna vi Sil. ali ferrum Amm. obdel(ov)ati, ulmum vi flexam in burim V. na silo usločiti, terram aratro V. obdelovati, terram (rura Sil.) rastris V. (s)krčiti, extremis domitus cultoribus orbis V. obdelan, d. arbores multa mercede V. ob velikih stroških gojiti, uvas prelo H., sectam de tergore partem ferventibus undis O. do mehkega skuhati, durum Bacchi saporem V. ublažiti, oleum Plin. zgostiti, carnibus gallinaceorum venena serpentium Plin. ali tactu venena Sil. zamoriti; domitas habere libidines Ci., virtus (njihovo junaštvo) omnia domuerat S., d. fera corda V., avidum spiritum (lakomnost), invidiam H., impetūs hominum iracundiasque Plin., horrida verba Tib., somno domitus Tib. premagan od spanca, illos longa domant inopi ieiunia victu O. pokonča, hanc quoque gentem idem fortunae impetus domuit Cu., cibus famem domat, potio sitim Sen. ph. poteši, d. labores ali frigus famemque Sil. boriti se s … , presta(ja)ti, delicta Sil., Cl. pokoriti.

Opomba: Pf. act. (vulg.) tudi domāvī: Porph., pt. pf. domātus: Petr., Vulg.

do nadrobnosti stalna zveza
(o veliki natančnosti) ▸ részletekbe menően, a legapróbb részletekig
Ravno to jih loči od drugih prodajalcev, saj izdelke, ki jih ponujajo, poznajo do nadrobnosti in so nam znali razložiti prav vse, kar nas je zanimalo. ▸ Ez különbözteti meg őket a többi eladótól, mert a legapróbb részletekig ismerik az általuk kínált termékeket, és el tudtak magyarázni mindent, ami minket érdekelt.
Mi smo do nadrobnosti obdelali te nove zakone. ▸ Részletekbe menően feldolgoztuk ezeket az új törvényeket.
Kar ne morem verjeti, da je vse videti tako zelo razločno, tako do najmanjših nadrobnosti. ▸ El sem hiszem, hogy mennyire világos a legapróbb részletekig.
Videla vas je vsaj že dvakrat in vas opisala do zadnje nadrobnosti, vključno z barvo čevljev, ki ste jih takrat imeli na sebi. ▸ Mindössze kétszer látta önt, de a legapróbb részletekig leírta, beleértve a cipője színét is, amit akkor viselt.

dōnārius 3 (dōnum) v darilo bogovom posvečen: lanx Petr. Od tod subst.

1. dōnārium -iī, n posvečeni, zaobljubljeni dar: Aur., Arn. (pri L. XLII, 28, 9 pišejo nekateri dona).

2. (kraj, kjer se darujejo taki darovi) žrtvenik, svetišče: si tua contigimus manibus donaria puris O., ductos alta ad donaria currus V.

3. svetiščna zakladnica: Lucan., Ap.

dōnātīvum -ī, n (dōnāre) darilo v denarju za vojake, ki so ga ob posebnih priložnostih dobili od cesarja (congiārium je darilo za ljudstvo): T., Plin. iun., Suet., Lamp.

donatorka samostalnik
1. (o finančni podpori) ▸ adományozóEU in njene države članice so največje donatorke razvojne pomoči Afriki. ▸ Az EU és tagállamai az afrikai fejlesztési segélyek legnagyobb adományozói.
S svojo gesto je učiteljica postala največja posamezna donatorka za novo kliniko. ▸ Ezzel a gesztussal a tanárnő lett az új klinika legnagyobb adományozója.

2. (o telesnih organih) ▸ donorJedro iz jajčeca matere nato vstavijo v jajčece donatorke ter to oplodijo s spermo očeta. ▸ Az anya petesejtjének sejtmagját ezután beültetik a donorpetesejtbe, majd megtermékenyítik az apa spermájával.
Sama je sicer ena od devetih žensk na svetu, ki so jim lanskega leta presadili maternico od še živečih donatork. ▸ Ő az egyike annak a kilenc nőnek a világon, aki tavaly élő donortól kapott méhátültetést.

Dōnātus -ī, m Donat

1. Aelius Donatus Elij Donat, rimski gramatik sredi 4. st. po Kr., učitelj sv. Hieronima, komentator Terencijevih komedij.

2. Tiberius Claudius Don. Tiberij Klavdij Donat, rimski gramatik ok. l. 400 po Kr., komentator Vergilija.

3. škof Donat iz Kartagine, odpadnik od državne cerkve v 4. st. po Kr. Od tod Dōnātista -ae, m donatovec, Donatov privrženec: Aug.