Franja

māgnitūdō -inis, f (māgnus) velikost, in sicer

I.

1. prostorska velikost: Plin., Ap., Iust., Suet. idr., mundi, regionum, maris Ci., fluminis, fluctuum C., corporis L. ali corporum C., voluminis N., signa (božanski kipi) ingentis magnitudinis L., immani magnitudine simulacra C.; occ.: m. itineris C. dolžina, aquarum L. ali subita fluminis m. Ci. velika višina voda (reke), visoka gladina, visok nivo, naraslost.

2. številčna velikost, število, števil(č)nost, velika množina, velika množica, obilica, velika vsota: Amm., copiarum N., pecuniae Ci., N., aeris alieni Ci., S., Suet., causarum, fructuum, quaestūs Ci.

3. dinamična velikost, sila, silovitost, moč, jakost: virium N., Iust., frigorum Ci., hiemis, procellarum Amm., vocis Corn. obseg.

4. časovna dolžina: dierum ac noctium magnitudines Plin. —

II. metaf.

1. velikost = pomen(ljivost), pomembnost, imenitnost, tehtnost: beneficii, belli, rei Ci., rerum gestarum N.; od tod occ. visoka stopnja, visok položaj (v družbi), vzvišenost, dostojanstvo, čast, mogočnost, veljavnost, ugled(nost): Plin., Suet., Amm., imperatoria T., rei publicae S., Alexandri, Cyri Iust.; kot naslov visokost: m. tua Cass., Cod. I.

2. velikost = moč(nost), silnost, sila: amoris, odii, periculi, iniuriae Ci., supplicii C., Ci. ali poenae Ci. ostrost, animi Ci. idr. velikodušnost, velikosrčnost, blagosrčnost, consilii Ci. velika (globoka) razumnost, ingenii Ci. duševna (duhovna) moč, vzvišenost.

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

magus -ī, m (perz. tuj., prim. gr. μάγος)

1. mag, perzijski modrijan in učenjak, perzijski svečenik: Ap., Amm., Aur., magorum mos est non humare corpora suorum Ci.

2. metaf. čarodej, čarovnik: H., Lucan., cantus artesque magorum O. Kot fem. maga -ae, f čarodejka, čarovnica: Circe maga famosissima Aug. — Kot adj. magus 3 čarodejen, čaroben, čaroven, magičen: ars, artes O., carmen Sen. tr.

mah¹ moški spol (-u, -ovi) rastlinstvo, botanika

1. das Moos (beli Weißmoos, studenčni Quellmoos, šotni Torfmoos)
blazina mahu das Moospolster
zelen kot mah moosgrün
poraščen z mahom moosbedeckt, bemoost, moosig
podoben mahu moosartig

2. (briofit) die Moospflanze
listnati mah das Laubmoos
| ➞ → frulanija, funarija, jetrnjak, kapičar, tuidij

mahnjen pridevnik
1. lahko izraža negativen odnos (o močni ljubezni, naklonjenosti) približek prevedka ▸ valamiért bolondulóČe se v 24 urah stušira več kot enkrat, ni le mahnjen na čistočo, ampak je z njo že kar obseden. ▸ Ha 24 óra alatt több mint egyszer zuhanyozik, nemcsak tisztaságmániás, hanem megrögzött tisztaságmániás.
2. lahko izraža negativen odnos (nor; čudaški) ▸ dilis, lököttPotem je rekla, da je fant najbrž vaški norček. Da na vaseh pač pustijo malo mahnjene, da delajo, kar hočejo. ▸ Aztán azt mondta, hogy a fiú minden bizonnyal a falu bolondja. Hogy falun hagyják a kissé diliseket, hogy azt csinálhassák, amit csak akarnak.
Rahlo mahnjen se je zdel tudi Hollywoodu, kjer na njegova trdna moralna načela gledajo kot na ljubko ekscentričnost. ▸ Hollywoodban is kissé dilisnek tűnt, ahol a szigorú erkölcsi elveire inkább bájos excentrikusságként tekintenek.

mahoma prislov
literarno (nenadoma) ▸ egyszer csak, egy csapásraPotem se mu je mahoma posvetilo: Kaj pa, če iščejo mene? ▸ Aztán egyszer csak rádöbbent: Mi van, ha engem keresnek?
Bilo je tiho kot v grobnici. Potem se mu je mahoma zazdelo, da sliši nekakšno praskljanje. ▸ Síri csend volt. Aztán egyszer csak úgy tűnt, hogy valamilyen kaparászást hall.

màhuna ž strok: grahova mahuna; salata od mahuna stročji fižol kot solata

maiale m

1. zool. prašič (Sus domesticus):
grasso come un maiale debel kot prašič

2.
maiale, carne di maiale svinjina

3. pren. prasec, svinja

māiālis -is, m (morda iz *magi̯ālis (prim. got. mēkeis meč, lat. mactō klati) ali iz *madi̯ālis (iz indoev. kor. *mad- sekati, rezati; prim. malleus)) rezan prašič: Varr.; kot psovka: Ci.

māiestās -ātis, f (māior -ius; prim. tempestas: tempus)

1. veličina, veličastnost, veličava, visokost, vzvišenost, veličastvo, častitljivost, častivrednost, dostojnost, dostojanstvo, ugled(nost), čast, veljava, izvrstnost, postavnost, kras(ota): Sil., Amm., quanta illi erat in oratione maiestas Ci., matronarum L., patria L. ali paterna Iust. ugled, dostojnost, consulis Ci., L., dictatoris L., iudicum Ci., dei, numinis Iust., deorum Ci., Iust. ali divina Suet., Aur., boum Varr., loci L.; pesn.: Tyria Cl. sijaj (blišč, lepota) tirskega škrlata.

2. occ.
a) (o državi in njenih zastopnikih) veličanstvo, visočanstvo, visokost: patriae, populi Romani Ci., imperii Ci., H., Suet. (pri N. je imperii m. = prvaštvo, hegemonija), imperatoria T., regia C., Iust., senatūs L., Plin. iun., Suet. uglednost, maiestatem minuere, laedere, violare Ci., L., Sen. rh. ali solvere L., maiestatem flocci non facere Ci. ep., maiestatem contemnere Ci., maiestatem conservare L., maiestatem augere L., maiestatem minuere, imminuere C., L., maiestatem laedere Ci., L., Sen. rh., maiestatem solvere L., committere in maiestatem Ci. ep., deminutio maiestatis Ci. ep.; od tod (kot naziv vladarjev) veličanstvo, visočanstvo, visokost: Fl., tum sic iocata est tanta maiestas ducis (= cesarsko veličanstvo) Ph. (o Tiberiju), neque parvum carmen maiestas tua recipit H. (o Avgustu).
b) (kot zločin zoper državo) razžalitev državnega visočanstva, pozneje razžalitev cesarja (cesarskega veličanstva): crimen maiestatis Ci., Suet. ali laesae maiestatis Amm., iudicium (iudicia) maiestatis Ci., T., Suet, Icti., actio maiestatis Q., lex maiestatis Ci., Suet., reus maiestatis T., Suet., Sen. ph., Amm., laesae maiestatis accusari Sen. ph., maiestatis ali de maiestate damnari, maiestatis condemnari, absolvi Ci.

maj samostalnik
1. (mesec v letu) ▸ májusCena soda nafte z dobavo v maju je le okoli 40 dolarjev. ▸ Májusban egy hordó kőolaj ára szállítással együtt csak kb. 40 dollár.
Razstava je na ogled do konca maja. ▸ A kiállítás május végéig tekinthető meg.
Povezane iztočnice: prvi maj

2. (mlaj) ▸ májusfa
Njihov mlaj ali maj ni olupljeno in na vrhu s trakovi ali zastavami okrašeno smrekovo deblo kot drugod, temveč v ta namen uporabijo bor, brezo, češnjo ali topol. ▸ A májusfájuk nem lehántolt lucfenyő mint másutt, nincsenek a tetején szalagok vagy zászlók, hanem erre a célra erdeifenyőt, nyírfát, cseresznyefát vagy nyárfát használnak.

màk botanika pavot moški spol , papaver moški spol

poljski ali divji mak coquelicot moški spol
vrtni mak pavot somnifère
rdeč(a) kot mak rouge comme un coquelicot

màk (màka) m bot. papavero (Papaver):
v zadregi zardeti kot mak dall'imbarazzo diventar rosso come un papavero
divji, poljski mak papavero selvatico, rosolaccio (Papaver rhoeas)
vrtni mak papavero da oppio (Papaver somniferum)

màk bot adormidera f

divji mak amapola f
(bolj) rdeč kot mak (más) rojo que una amapola
makovo olje, seme semilla f (ali granos m pl) de adormidera
makov cvet flor de adormidera

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

make out

1. prehodni glagol
izpisati, izpolniti (ček); napisati (dokument), sestaviti, napraviti (seznam); razločiti, prepoznati (človeka v daljavi); razumeti, razlagati si, razbrati; trditi, dokazati; prikazati koga za kaj
ameriško izgotoviti, izpopolniti

2. neprehodni glagol
pogovorno uspeti (as kot)
delati se, hliniti
ameriško, pogovorno pomagati si (with s, z)

mȁkovina ž lističi makovega cveta: tanak bez kao makovina platno tanko platno kot makovi cvetni lističi

mala|ti (-m) namalati (ljudsko za ➞ → slikati)
hudič ni tako črn, kot ga malajo nicht jede Kugel trifft / es ist alles halb so schlimm

malédiction [-lediksjɔ̃] féminin kletev, preklinjanje; prekletstvo; figuré nesreča

malédiction! prekleto!
sur malédiction! k vragu z ...!
c'est une malédiction to je kot zakleto
chargé de malédictions preklet
la malédiction pèse sur moi prekletstvo je nad mano

malērba f plevel:
la malerba non muore mai pren. kopriva ne pozebe
cresce come la malerba povsod ga najdeš kot konjsko figo