Franja

tugurium -iī, n (nam. tegurium: tegere?) koča, bajta, koliba, uta, šupa, lopa, starejše pojáta kmetov in poljskih čuvajev s streho, narejeno iz slame, ruše ali trstja in segajočo do tal: parvum L., agreste Val. Max., rusticanum Hier., pauperis tugurī culmen V., in casis tuguriis habitare Varr., tugurio se occultare S. ali se abdere Aur., tugurium ut iam videatur esse illa villa Ci., tugurium canis Ph. pasjica, pasja hišica, pasja uta.

tuj|ec moški spol (-ca …)

1. der Fremde (ein -r), der Fremdling
tuj v kraju der Ortsfremde

2. (inozemec) der Ausländer
… za tujce Fremden-
(potni list der [Fremdenpaß] Fremdenpass)
urad za tujce das Ausländeramt, die Fremdenpolizei
sovraštvo do tujcev der [Fremdenhaß] Fremdenhass
sovražen do tujcev fremdenfeindlich, ausländerfeindlich
sovražnost do tujcev die Fremdenfeindlichkeit, Ausländerfeindlichkeit

tújec stranger; (inozemec) foreigner; (tuj državljan) alien, foreign subject, unnaturalized foreigner; (neznanec) unknown person

jaz sem tu tújec I am a stranger here
nezaželen tújec undesirable alien
knjiga tújcev visitors' book
vodnik za tújce (tourist) guide
sovražen do tújcev hating aliens, xenophobic
sovraštvo do tújcev xenophobia
sovražnik tújcev xenophobe

tújec étranger moški spol

soba za tujce chambre ženski spol à louer, chambre d'hôtel
sovražen do tujcev xénophobe

tújec (-jca) | -jka (-e) m, f straniero (-a); forestiero (-a), estraneo (-a) (tudi pren.):
biti tujec v lastni družini essere un estraneo nella propria famiglia
pren. edini tujec v Jeruzalemu l'unico a non sapere l'ultima novità
urad za tujce ufficio stranieri
Univerza za tujce v Perugii Università per Stranieri di Perugia
sovraštvo do tujcev xenofobia
lingv. tujka forestierismo

tújec advenedizo m ; (inozemec) extranjero m ; (v nekem kraju) forastero m

sovražen (sovraštvo) do tujcev xenofobia f (xenófobo)

tumultuārius 3

1. hitro (v veliki naglici) zbran (nabran, zgrnjen): manus Cu., cohortes L., catervae T., milites Auct. b. Alx., in Hispania tumultuarios milites legere L., miles (kolekt.) tumultuarius L., Sen. ph.; od tod: velut tumultuario exercitu iis ad undecimum lapidem occursum est L.

2. metaf. hitro (v naglici, v stiski, v nuji) narejen (izdelan, napravljen, pripravljen, postavljen, zgrajen), zasilen, neurejen: opus L. okopi za silo, zasilni okopi, opus Q. hitro zgrajena zgradba (stavba), castra L. ali pons Front. za silo, zasilen, rogus Suet., proelium (naspr. rectum ac iustum) L. ali pugna (naspr. iusta) L. neurejen, brez reda, dux L. v naglici izvoljen, principatus Vell.; pren. površen: tumultuariae et inconditae exercitationes linguae Gell. površne in zmedene, voces Latinas subsicivo aut tumultuario studio colere Gell. ukvarjati se z latinskimi izrazi le od časa do časa in površno. — Adv. tumultuāriē (Amm., Aur.), tumultuāriō (Iul. Val.) kar najhitreje, v veliki (največji, hudi, izjemni) naglici, nadvse naglo.

tumultuor -ārī -ātus sum (tumultus) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, zganjati hrup, biti glasen, hrupeti, hrumeti, biti hrupen, ropotati, biti nemiren, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (po)buniti se, starejše razbótati, rogobóriti: Pl., Corn., Petr. idr., tumultuantium fremitus Cu., quid tumultuaris, quid insanis? Ci., tumultuari Gallias comperit Suet. da se Galije upirajo, da so v Galijah nemiri; včasih pass. (impers.): in castris tumultuari nuntiatur C. da so nemiri, cum tumultuatum in castris sciret L. da so izbruhnili (nastali) nemiri, da je prišlo do nemirov; toda: cum Gallis tumultuatum verius quam belligeratum L. da so bili boji z Galci prej siloviti spopadi kot pa vojne; pren.:
a) non tumultuantem de gradu deici Ci. v osuplosti se ne pustiti zbegati.
b) (o govoru in govorniku) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, hrumeti, hrupeti: oratio carens hāc virtute tumultuetur necesse est Q., mihi ne dicere quidem videtur, sed tumultuari Q.

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

tunika samostalnik
1. (oblačilo) ▸ tunikaProsojna tunika v kombinaciji s svilenimi hlačami deluje damsko, večerno in elegantno. ▸ Az áttetsző tunika selyemnadrággal kombinálva nőiesen, estélyi viseletként és elegánsan hat.
Pod srednje dolg suknjič oblecite bombažno tuniko, ki gleda izpod suknjiča in prekrije celotno zadnjico. ▸ A középhosszú zakó alá vegyen fel pamuttunikát, amely kilóg a zakó alól, és eltakarja hátsóját.

2. nekdaj (antično oblačilo) ▸ tunikaPod oklepom je legionar nosil laneno tuniko, ki mu je segala do kolen. ▸ A légiós a vértje alatt lenből készült, térdig érő tunikát viselt.

3. (liturgično oblačilo) ▸ tunika
Visoki cerkveni dostojanstveniki so nosili zapletene vezenine, mašne obleke, štole, okrašene plašče, dalmatinske tunike, duhovniške halje in oglavnice. ▸ A magas rangú egyházi méltóságok bonyolult csipkézeteket, miseruhákat, stólákat, díszköntösöket, dalmát tunikákat, papi köntösöket és csuklyákat viseltek.

Tür, die, (-, -en) vrata (in der Tür med vrati, durch die Tür skozi vrata, vor die Tür pred vrata, vor der Tür pred vrati); offene Tür odprta vrata; verschlossene Türen figurativ zaprta vrata; Tür an Tür takoj zraven; von Tür zu Tür od vrat do vrat; Tür und Tor öffnen figurativ dati prosto pot; die Tür weisen jemandem pokazati vrata;
hinter: hinter verschlossenen Türen za zaprtimi vrati;
mit: mit der Tür ins Haus fallen figurativ kar butniti;
vor: vor der Tür pred vrati; vor die Tür pred vrata; jemandem den Stuhl vor die Tür setzen postaviti (koga) pred vrata;
zwischen: zwischen Tür und Angel med vrati, figurativ na brzino

turistični avtobus stalna zveza
(o vrsti prevoza) ▸ turistabusz
Do nesreče turističnega avtobusa, ki je vozil turiste na oglede, je prišlo na prometni avtocesti. ▸ A turistákat városnézésre szállító turistabusz egy forgalmas autópályán szenvedett balesetet.

turn¹ [tə:n] samostalnik
vrtljaj, vrtenje, obračanje, obrat; ovinek, zavoj, okljuk, vijuga, krivulja
figurativno izkrivljenje; (posebna) smer, sprememba smeri, obrnjena smer; preokret, preobrat; kriza
ekonomija prodaja, promet; sprememba, menjava, redno menjavanje pri opravljanju (posla, službe), turnus, vrstni red; zamena, šiht, posada, delovna izmena; runda; (kratek) sprehod, pot, runda; zaposlenost (s čim), (prehoden) poklic; usluga; prilika, priložnost; točka v programu (varieteja); namen, namera, potreba
figurativno sposobnost, talent, dar (for za)
nagnjenje; oblika, obris; način mišljenja, razpoloženje; postopek; izraz
pogovorno živčni pretres, šak, omotica, strah, močno razburjenje; skisanje (mleka)
tisk obrnjena črka, obrnjen tisk
šport trojka (pri drsanju)
množina, medicina menstruacija, mesečna čišča

turn (and turn) about izmenoma, menjaje se
at every turn pri vsakem koraku, ob vsaki priliki, neprestano, ob vsakem času
before one's turn preden smo na vrsti
by turns, in turns izmenoma, zaporedoma; v turnusu, eno za drugim
every one in his turn! vsakdo (vsi) po vrsti!
in turn po vrsti
in the turn of a hand v hipu, kot bi trenil
out of one's turn zunaj, mimo svoje vrste; ne na mestu
to a turn izvrstno
a turn of anger napad jeze
turn of the century konec stoletja
a turn of fortune (of Fortune's wheel) preobrat, preokret sreče, usode
a turn to the left zavoj na levo
turn of life medicina klimakterij
the turn of the tide oseka, figurativno sprememba položaja, preobrat
done to a turn (s)pečen kot treba
hand's turn ročno delo
to be of humorous turn imeti smisel za humor
to be on the turn biti na preokretnici, prelomnici
he is fond of old turns of expression on se rad starinsko izraža
whose turn is it? kdo je na vrsti?
now it is my turn sedaj sem jaz na vrsti
the milk is on the turn mleko se bo vsak hip skisalo
the cake is done to a turn kolač je ravno prav pečen
to do s.o. a good (bad) turn napraviti komu dobro (slabo) uslugo
he did me an ill turn škodoval mi je, eno mi je zagodel
one good turn deserves another roka roko umiva, usluga za uslugo
to (a)wait one's turn čakati, da pridemo na vrsto
to give s.o. a turn prestrašiti koga
to have a turn for languages ima dar za jezike
he has a curious turn of mind čudnega značaja je
I heard short turns in the music-hall slišal sem kratke točke programa v varieteju
left (right) turn! britanska angleščina, vojska na levo (desno)!
we read turn and turn about menjavali smo se pri čitanju
don't speak out of your turn! ne govori, če nisi na vrsti!
it serves my turn to mi prav pride, mi dobro služi (koristi)
to take a turn at s.th. kratek čas se s čim ukvarjati
to take a turn to the right zaviti na desno
to take turns medsebojno se menjavati (at rowing pri veslanju)
to take a turn in the park napraviti kratek sprehod (rundo) v parku
to take the good (bad) turn, to take a turn for the good (bad) obrniti se na boljše (slabše)
disease took a favourable turn bolezen se je obrnila na bolje

tutiplén

a tutiplén do vrha, dosita, na prebitek

tutto

A) agg.

1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto

2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko

4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da

C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli

Č) m invar.

1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto

tuus 3, pron. possessivum (tū; tuus iz *tou̯os nam. *teu̯os; prim. gr. σός, τεός) tvoj; večinoma subjektivno: tuus est servus Pl. idr., pater Ter., imago avi tui Ci., tuā quod nihil refert Ter.; redko objektivno: omnes amicitias in tuā observantiā vincam Plancius in Ci. ep. v pozornosti do tebe, desiderio tuo Ter. iz hrepenenja po tebi, neque neglegentiā tuā neque odio id fecit tuo Ter.; subst.: tuus sum Pl., tetigine tui quidquam? Ter., qui de tuis (tvojcev) unus esset Ci., educ tuos Ci. svoje, svojce, hi te orant tui Ci., tuum tibi reddo Ter., hau nosco tuom (= tuum) Pl. ne poznam tvojega značaja; occ.: tuum est tvoja volja (stvar, navada) je: haud tuum istuc est te vereri Pl., tuum est mihi ignoscere Ter.; meton.: te Syracusani tui (tvoji ljubi Sirakužani) diligunt Ci., pugnasti loco non tuo L. na kraju, ki ti ni bil po godu (ugoden); tako tudi: tempore non tuo Mart., tempore tuo pugnasti L., haec hora est tua Mart. — Tuus s krepi s -pte in -met: tuopte ingenio Pl., sponte non tuāpte Pl., tuopte consilio Pl., tuismet virtutibus Ap.

Opomba: Gen. pl. tuûm (tuôm) = tuorum: Pl.

twist¹ [twist] samostalnik
ukrivljenje, upogib, pregib
figurativno izkrivljenje, popačenje; torzija; izvin, deformacija; zavoj, vijuga, ovinek
tehnično spirala, spiralasto pletivo, tkanina; sukanec; klobčič; vozel; vrvica, vrv, konopec; zvitek, smotek tobaka (za žvečenje); obšiv, obšitek na kapi (uniformi, narodni noši)
britanska angleščina, sleng, zastarelo mešana pijača
sleng tek, glad
šport kretnja, gib v stran; nagnjenje, čudna ljubezen (to do)
tvist (ples)
ameriško, sleng moralno propadla ženska

in a twist of the wrist v hipu
twist of the tongue jecljanje, jecljavost
there is a queer twist in that branch ona veja je čudno skrivenčena
there are a lot of twists in the road cesta je polna ovinkov
he has an awful twist pogovorno on ima strašen apetit
to give one's arm a twist zviti si roko

Überdruß, Überdruss, der, naveličanost; bis zum Überdruß do onemoglosti; zum Überdruß werden: X wird Y zum Überdruß Y se je naveličal Xa

übersehbar pregleden; noch nicht übersehbar ki ga še ni mogoče (do kraja) pregledati

übersehen^*1: sich übersehen do sitega se nagledati; naveličati se gledati