Franja

gedenken^* spominjati se (jemandes/einer Sache koga/česa), spomniti se; nicht gedenken, [daß] dass niti ne omenjati, da; gedenken zu tun nameravati

Gefahr, die, (-, -en)

1. nevarnost, außer Gefahr zunaj nevarnosti; in Gefahr v nevarnosti; in Gefahr schweben biti v nevarnosti; es besteht Gefahr grozi nevarnost; Gefahr laufen biti v nevarnosti/priti v nevarnost, tvegati; der Gefahr spotten ne meniti se za nevarnost; auf die Gefahr hin tudi če bo zato/tudi če grozi, da...; jemanden einer Gefahr aussetzen spraviti (koga) v nevarnost, izpostaviti koga tveganju; eine Gefahr verursachen povzročiti nevarnost; Gefahr für Leib und Leben nevarnost napada na življenje in telo; Gefahr im Anzug nevarnost se bliža; Gefahr im Verzug vsako obotavljanje je nevarno

2. tveganje

3. odgovornost, auf eigene Gefahr na lastno odgovornost

Gegenleistung, die, nasprotna dajatev; vračilo; protistoritev; ohne Gegenleistung ne da bi za to kaj dobili (v povračilo)

gehen (ging, gegangen)

1. iti, (öfter, lange) hoditi; odhajati; auf Reisen gehen iti na potovanje; auf Urlaub gehen iti na dopust; ins Kloster gehen iti v samostan; unter Menschen gehen iti med ljudi; von Hand zu Hand gehen iti iz rok v roke; zu weit gehen iti predaleč; seines Weges gehen iti svojo pot; (sterben) er ist von uns gegangen šel je od nas, zapustil nas je

2. in Kleidung: nositi (obleko, črnino itd.), hoditi v

3. See: valovati; Tür: odpreti/zapreti se; Maschinen: delovati; Teig: vzhajati; Verkehrsmittel: voziti, peljati; Straße: voditi, iti; priti: auf ein Kilo gehen 20 Stück na 1 kg pride 20 kosov

4. einfach/leicht/schwer: biti (enostaven, lahek, težak)

5. in die Brüche/in Stücke gehen razbiti se; in Erfüllung gehen izpolniti se; in Teile gehen deliti se; zu Ende gehen končati se, mit jemandem iti h koncu z

6. gehen lassen die Dinge: pustiti stvari, naj gredo svojo pot; einen gehen lassen prdniti; mit sich gehen lassen ukrasti

7. gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu gehen auf : es geht auf Mittag kmalu bo poldne, einen Menschen: leteti na, biti namenjen (komu), Tür, Fenster: gledati na; aus und ein gehen bei biti stalen gost; gehen bis an etwas segati do; in sich gehen iti vase; gehen mit : jemandem hoditi z, mit der Zeit: iti s časom; iti s časom naprej; gehen nach etwas ravnati se po; nach jemandem : wenn es nach mir ginge če bi bilo po mojem; gehen über die Kräfte/das Erträgliche: presegati, iti preko; vor sich gehen dogajati se, goditi se; es geht (als Antwort) gre!, (bei Fragen nach der Qualität) nekaj srednjega; so gut es geht kolikor/dokler se da, če le gre; es geht um alles gre za vse, vse je na kocki; Geh zum Teufel! Pojdi k hudiču! Hudič naj te pobere!

gejša samostalnik
(vrsta hostese na Japonskem) ▸ gésaPravijo, da prava gejša očara moškega že z enim samim pogledom. ▸ Azt mondják, hogy az igazi gésa már egy pillantásával elbűvöli a férfit.

gelegen ➞ liegen; Adjektiv primeren, pravi, ugoden; gelegen kommen priti ravno prav; (viel) daran gelegen sein, [daß] dass biti (mnogo) do tega, da

geler [žəle] verbe transitif spremeniti v led, oledeniti; (pre)mraziti; verbe intransitif zamrzniti, zmrzovati, pozebsti

le froid a gelé le nez nos je zmrznil od mraza
il gèle (à pierre fendre) zmrzuje (da kamenje poka)
les vignes ont gelé trte so pozeble
j'ai les doigts gelés prsti so mi ozebli, prezebli
il a gelé blanc slana je padla
le fleuve est gelé reka je zamrznjena
mes oreilles ont gelé ušesa so mi zmrznila
ferme la fenêtre, tu nous gèles ! zapri okno, čisto premrazil nas boš!
on gèle ici zmrzujemo tu
se geler zmrzniti, oledeneti, trpeti hud mraz
on se gèle ici vražje mraz je tu, pošteno zmrzujemo tu
être gelé (jusqu'aux os) biti premražen (do kosti)
il a eu les pieds gelés noge so mu zmrznile

gēmere

A) v. intr. (pres. gēmo)

1. ječati, stokati (tudi pren.):
il popolo geme sotto il dominio straniero ljudstvo ječi pod tujim jarmom

2. škripati, ječati:
il palco gemeva sotto il peso eccessivo tribuna je škripala pod preveliko težo
fare gemere i torchi tiskati; šalj. tiskati slabo napisana dela

3. hrumeti, bučati (morje)

4. godrnjati

5. gruliti (golob)

6. kapljati, curljati, pronicati (tudi pren.):
la ferita ha gemuto a lungo rana je dolgo krvavela
la luce geme da uno spiraglio pren. svetloba pronica skozi špranjo

B) v. tr. izločati:
la ferita gemeva sangue iz rane je tekla kri

geminō -āre -āvī -ātum (geminus)

I. trans.

1. podvojiti: nisi caves geminabit TER., cum illos (alvos) geminaverint VARR., g. victoriae laetitiam L., urbem L. iz dveh mest narediti eno, honorem, mercedem O., vitae frater annos decem geminaverat O., labor geminaverat aestum O. je bil naredil dvakrat bolj občutljivo, g. pericula TIB., semivocales, verba Q., nec aliud pomum ingeniosius geminatum est PLIN. (namreč s cepljenjem); zelo pogosto v pt. pf.: geminata verba CI., sole geminato CI. z dvojnim soncem, geminata victoria L. dvojna, ebrietas geminata libidine O., geminata littera Q., geminatus honor PLIN. IUN., geminatus gaudia ductor Sidonius SIL.

2. združiti, zediniti, spariti: non acuta si geminant Corubantes aera H. ne, če Koribanti udarjajo skupaj z dvojnimi cimbalami, adeo prope geminata cacumina (eden za drugim) eorum montium sunt, ut ... L., geminata ac duplicata ponantur CI., geminati consulatus T. dva zaporedna konzulata, geminari legionum castra prohibuit SUET., insignes geminat Concordia taedas STAT.; z dat. (s kom): non ut serpentes avibus geminentur, tigribus agni H. da se družijo.

3. ponoviti, ponavljati, (po)množiti: plausus geminatus V. ponoven, postera nox facinus geminat O., vulnere geminato O., verba referre geminata O. ponavljati za kom. –

II. intr. dvojen biti: binaque per totas aedīs geminare supellex LUCR.

gen samostalnik
1. biologija (nosilec dednega zapisa) ▸ génPovezane iztočnice: recesivni gen

2. (o lastnosti ali nagnjenju) ▸ génČeprav nima "šampionskih genov", je postal nosilec olimpijskega zlata. ▸ Jóllehet nem rendelkezik „bajnoki génekkel", mégis olimpiai aranyérmes lett.S ploščo dokazujejo, da imajo fantje dobre gene za številne glasbene zvrsti. ▸ A fiúk lemeze bizonyítja, hogy számos zenei műfajhoz van tehetségük.
Po mami imam dobre gene, nemške. ▸ Anyai ágon jófajta német géneket örököltem.Motocikli z dirkaškimi geni pri Kawasakiju nosijo ime Ninja. ▸ A Kawasakinál a versenygénekkel rendelkező motorkerékpárokat Nindzsának hívják.Ljudem je ljubezen do igre zapisana v genih. ▸ A játék szeretete az emberek vérében van.Svobodo imamo ljudje zapisano v genih. ▸ Nekünk, embereknek a szabadságszeretet a génjeinkben van kódolva.Narodna pripadnost se ne prenaša po genih, ampak je stvar odločitve. ▸ A nemzetiségi hovatartozás nem a génekkel öröklődik, hanem elhatározás kérdése.
Janičarji so v Bosni zasejali slovenske gene. ▸ Boszniában a janicsárok elterjesztették a szláv géneket.
In kako vemo, ali smo podedovali gene za debelost? ▸ És azt honnan tudhatjuk, hogy kövérségre hajlamosító géneket örököltünk-e?
Mitsubishi ima športnost zapisano v genih. ▸ A Mitsubishinek a vérében van a sportosság.
Približno 60 odstotkov zdravja je v genih, torej je 40 odstotkov zbir različnih drugih vplivov. ▸ Az egészségi állapotunknak körülbelül 60 százaléka a génjeinkben van kódolva, tehát a maradék 40 százalékot a különböző egyéb hatások teszik ki.
Športni talent sta imela že v genih, saj sta bila oče in mati aktivna športnika. ▸ A sporttehetség már a vérükben volt, hiszen az édesapjuk és az édesanyjuk is aktív sportoló volt.

generalni samostalnik
neformalno (vodilna oseba) ▸ vezérigazgató, vezér, nagyfőnök
Saj, naš generalni je strog človek, ampak pravičniški. ▸ Tudod, a vezérigazgatónk szigorú ember, de igazságos.
Najbolj so mi šli na živce tisti prekleti ponedeljkovi kolegiji, ki se jim ni bilo mogoče izogniti; generalni je vztrajal, da je udeležba obvezna. ▸ Legjobban azok az átkozott hétfőnkénti értekezletek mentek az idegeimre, amiket nem lehetett elkerülni; a nagyfőnök azonban erősködött, hogy a részvétel kötelező.

generalni sekretar stalna zveza
(funkcionar) ▸ főtitkár
Generalni sekretar sindikata najemnikov kritizira oblasti, da imajo dvojna merila. ▸ A bérlők szakszervezetének főtitkára azt rója fel a hatóságoknak, hogy kettős mércét alkalmaznak.
Potem ko je deset let preživel na mestu generalnega sekretarja Združenih narodov, si je Kofi Anan zaželel nekoliko miru in anonimnosti. ▸ Az ENSZ főtitkáraként eltöltött tíz év után Kofi Annan egy kis békére és névtelenségre vágyott.

gēnte f

1. ljudje:
non m'importa di ciò che dice la gente ni mi mar, kaj pravijo ljudje
far gente zvabiti mnogo ljudi, zbrati okrog sebe množico
gente di teatro gledališčniki
gente di mare pomorščaki
gente di tavolino pisatelji, učenjaki

2. gostje, obiski:
oggi aspettiamo gente danes pričakujemo goste

3. rod, rodbina, družina:
nascere da gente patrizia biti patricijskega rodu
diritto delle genti mednarodno pravo
la mia gente moja rodbina, moji sorodniki

4. knjižno ljudstvo, narod:
la gente etrusca Etruščani
le genti umane človeški rod, človeštvo
la gente futura zanamci, prihodnji rodovi

gentiluōmo m (pl. -mini)

1. star. plemič; žlahtnik, plemenitaš:
gentiluomo di corte dvorni komornik, dvorjan

2. gospod; gentleman:
si comporta sempre da gentiluomo vedno se vede kot pravi gentleman

Genucius 3 Genúcij(ev), prastar, zelo razširjen rim. rod, sprva patricijski, pozneje tudi plebejski. Poseb. znani so:

1. Cn. Genucius Gnej Genucij, tr. pl. l. 473, zagovornik legis agrariae: L.

2. T. Gen. Augurinus Tit Gen. Avgurin, cenzor l. 451: L.

3. M. Gen. Augurinus Mark Gen. Avgurin, konz. l. 445., Kanulejev nasprotnik: L.

4. Cn. Gen. Augur., vojaški tribun l. 399 in 396, padel v boju s Kapenci in Falerijci: L.

5. L. Gen. Aventinensis Lucij Gen. Aventinski, vnuk prejšnjega, plebejec, konz. l. 365 in 362, padel v boju s Herniki: L.

6. C. Gen. Clepsina Gaj Gen. Klepsina, plebejski konz. l. 276 in 270, je zadušil upor kampan(ij)ske legije v Regiju: VAL. MAX.

7. M. Gen., vojaški tribun l. 193, padel v boju z Bojci: L.

8. Gen. Cipus Gen. Cip, pretor; ker mu je bilo prerokovano, da bo kralj, je šel prostovoljno v dosmrtno pregnanstvo: O., VAL. MAX., PLIN.

geograf samostalnik
(strokovnjak) ▸ geográfus, földrajztudósNekateri geografi menijo, da sta Evropa in Azija enoten kontinent z imenom Evrazija. ▸ Egyes geográfusok Európát és Ázsiát együttesen egyetlen kontinensnek tartják Eurázsia elnevezéssel.
Sopomenke: zemljepisec

geolog samostalnik
(strokovnjak) ▸ geológus Geologi ocenjujejo, da jedro obsega približno 42 % prostornine Merkurja (pri Zemlji 17 %). ▸ A geológusok becslése szerint a mag a Merkúr térfogatának mintegy 42%-át teszi ki (a Föld esetében ez 17%).
Prav tam so geologi leta 1999 odkrili najstarejše kamnine. ▸ Itt fedezték fel a geológusok 1999-ben a legrégebbi kőzeteket.
Starost teh najdb je po ocenah geologov senzacionalno visoka - najmanj 10.000 let. ▸ A geológusok e leletek korát szenzációsan magasra - legalább 10 000 évre - becsülik.
Povezane iztočnice: inženirski geolog

germinare v. intr. (pres. gērmino)

1. kliti, kaliti:
il seme germina seme klije

2. pren. poroditi se, razviti se, nastati:
i motivi di dissenso sono germinati da incidenti insignificanti razlogi za nesoglasje so se porodili iz nepomembnih incidentov

gern

1. rad, sehr gern, zu gern zelo rad; für sein Leben gern nadvse rad; nicht gern nerad; gern haben imeti rad; es gern haben rad..., rad videti, da...

2. gern gesehen drag, ljub

3. lahko (du kannst das gern haben lahko obdržiš), zlahka (sich gern versprechen) zlahka se zmotiti gern geschehen! malenkost!; gern oder ungern/nicht hočeš nočeš; die können mich gern haben! z njimi nočem imeti nič!, naj me nekam pišejo!

gerō -ere, ges-sī, ges-tum (iz *geso)

I.

1. nesti, nositi: Vulcanum (ogenj) in cornu conclusum PL., onera VARR., formicae onus ore gerentes O., caput incensum fervore gerebant LUCR., g. terram L., tela gerunt V. prinašajo, dobavljajo, g. tela dextris, sceptrum dextrā, pila manu V., Horatius spolia prae se gerens H., clipeum laeva gerebat O.; redko z naznačeno smerjo: saxa in muros g. L.; pren.: bella manu letumque gerens V.

2. occ.
a) na sebi nositi, imeti: vestem N., O., hastam, vittas, regis insigne, barbam et crines V., umbrata gerunt civili tempora quercu V., cuncta gerens, vocemque et corpus et arma Metisci V., virginis os habitumque gerens et virginis arma V., quod aliena capella gerat distentius uber H., g. serta, vinela, angues imixtos crinibus, cornua fronte, terga leonis (levíno) O., tela gerit fixa in pectore O. ima ... zapičene, quae bracchia gessit, crura gerit O. kar je imel za roke, ima (zdaj) za noge, simulacrum gerebat Beli effigiem CU. je imel Belovo podobo, fratrum speciem g. SEN. TR.; z abstr. obj.: g. nomen decusque V. uživati, nomen O. ime imeti, imenovati se, falsum cognomen SEN. PH. imeti izmišljen priimek, mores O. kazati; pren. alicuius personam g. krinko koga imeti = vlogo koga igrati, zastopati koga: quam personam gerere velimus CI., est proprium munus magistratus intellegere, se gerere personam civitatis CI. da zastopa državo; od tod tudi gerere aliquem vlogo koga igrati, njegov posel (službo, opravilo) vršiti: g. principem PLIN. IUN. kot prvak nastopati, aedilem AP., non heredem regni, sed regem IUST. ne vesti se kot ..., ampak kot ..., civem patremque CL.
b) v sebi nositi, imeti, gojiti: animum muliebrem ENN., iras PL., TER., amicitiam CI., N., muliebres inimicitias CI., Catonem inimicitias cum multis gessisse accepimus CI. da je z mnogimi živel v sovraštvu, veteres inimicitias cum Caesare g. C., advorsum divitias invictum animum gerebat S., suos hortatur, uti fortem animum gererent S. da naj razodevajo (kažejo) Iulus ante annos animumque gerens curamque virilem V., curam g. pro aliquo V. skrb imeti za koga, skrbeti za koga, seu tu querelas sive geris iocos ... pia testa H. vsebuješ, praecipuum in Romanos gerebant odium L. gojili, mixtum gaudio et metu animum g. L., g. in pectore ferrum, vulnus mente tacita, vires sine mente O., partum ali uterum PLIN. noseča biti, (o živalih) breja biti; abs.: ad ea rex, aliter atque animo gerebat, placide respondit S. kot si je mislil.
c) na sebi (= na svojem površju) nositi, imeti, pogosto = roditi: gerit India lucos V., platani mālos gessere V., terra viros urbesque gerit silvasque ferasque O., silva gerit frondes, eiectas litus harenas O., arbores gesserat Oete O., quidquid et herbarum Thessala terra gerit TIB.
č) gerens aliquid lahko včasih slovenimo s predlogom s (z) in soc.: monstrum centum oculos gerens O. s stotimi očmi, in vertice picum gerens, ora pallidiora gerens O. bolj bledega obraza.

3. posebna pren. rekla:
a) prae se gerere aliquid kaj očitno kazati, izražati, razodevati: utilitatem CI. očitno koristiti, perspicuam coniecturam CI. očitno in jasno dajati mesto dozdevam.
b) morem gerere alicui storiti komu po volji, ugoditi, ustreči, vda(ja)ti se komu (čemu): PL., TER., geram tibi morem CI., diligenter Sex. Naevii cupiditati morem gerunt CI., mos est gerendus Cn. Pompeio CI., gerat ille suo morem furiosus amori O.; brez dat.: ut homines sunt, ita morem geras PL.

4. metaf. refl. se gerere (vselej s kakim adv., adv. določilom ali predik. acc.)
a) kako nositi se, obnašati se, vesti se, kazati se, ravnati: g. se valde honeste CI. EP., se turpissime CI., in ea (re publ.) se excellentius CI. (gl. ex-cellō), sic me in hoc magistratu geram, ut ... CI., ut te illic gesseris, non audeo dicere CI., illi quo se pacto gerunt? CI., quemadmodum se unusquisque nostrum gerat CI., g. se contumacius N., sic se gerebat, ut ... N., sic se gerendo N. ob takem vedenju (ravnanju), ut sese victus gereret, exploratum misit S., sic me non solum adversus socios gesseram, sed etiam adversus hostes L., g. se inconsultius L., se turpiter in legatione PLIN. IUN.; g. dis se minorem H. bogovom se podrejati, se medium L. ne biti na nikogaršnji strani, nepristranski biti, nepristransko ravnati, se illis dignum SEN. PH.; adv. določilo izraženo s praep.: census ... tantum modo indicat eum, qui sit census, ita se iam tum gessisse, pro cive CI. kakor (kot) državljan, g. se pro colonis L., se sine crimine O.
b) (zevg.) držati se in držati: meque vosque in omnibus rebus iuxta geram S., g. se et exercitum more maiorum S.

II. metaf.

1. storiti, izvršiti, izvesti, opraviti, oskrbeti: quod factum gessissem pro salute rei publ. CI., eosdem in foro gessi labores CI., ea, quae clarissimus adulescens gessit et gerit CI., omnia per servos latronesque gessisti CI., nec tecum talia gessi V., maiora fide g. O. neverjetna dela izvršiti, tutelam alicuius g. DIG. varuh biti komu, toda: g. tutelam corporis SEN. PH. za telo skrbeti; zelo pogosto rem (res) gerere
a) v splošnem pomenu = zadeve (posel, posle) opravljati: rem gero et facio lucrum PL., si quis rem mandatam malitiosius gessisset CI., in rebus gerendis tarditas odiosa est CI., quo pacto rem gerat H. (toda pesn. kot naslovitev pisma: Celso gaudere et bene rem gerere ... refer = Celso salutem ali salvere ... refer; gl. gaudeō in prim.: illum bene gerere rem et valere et vivere PL.); rem bene ali male g. tudi = svoje premoženje (imetje) dobro ali slabo upravljati, z njim dobro ali slabo gospodariti: multi suam rem bene gessere ENN. AP. CI., male rem gerentibus patribus bonis interdici solet CI.; od tod pt. pr. kot adj. relat. z gen.: rei male gerentes PL. slabi trgovci (obrtniki); pomni še reklo: hanc rem gero PL. pazim, hanc rem gere PL. tukaj pazi!
b) v posebnem pomenu α) o velikih dejanjih (delih): g. res magnas N., tantas res CI., qui cum res maximas gesserit CI.; abs.: spes gerendi (sc. res) CI., nam gerere quam fieri tempore posterius, re atque usu prius est S. dejansko izvrševanje (= opravljanje) službe pride sicer časovno za izvolitvijo, od tod gesta -ōrum, n vojna dejanja: N., pa tudi = sodne obravnave (razprave): pozni ICTI., ECCL.; res gestae dejanja, poseb. vojna: N., S., L. idr. rerum gestarum memoria CI., ob eas res bene fortiter feliciterque gestas CI. zaradi teh dobrih, hrabrih in srečnih dejanj (del), res domi gestae O. mirovna dejanja (dela). β) (o poveljniku) poveljevati, voditi (vojno, bitko ...): quo cornu rem gessit N., res in Africa gessit N., Cnaeus terrā, Publius navibus (na morju) rem gereret L., eādem fortunā ab altero consule ad Cominium gesta res L., rem (res) male (bene, prospere) g. N., C. nesrečno (srečno) se vojskovati, tempus rei gerendae C.; podobno occasio negotii bene gerendi C. ugoden čas (ugodna priložnost) srečno udariti na sovražnika. γ) (o vojakih) bojevati (boriti) se: comminus, eminus rem g. L., gladiis res geri coepta est L., obstare rei bene gerendae L.

2. pass. geri zgoditi se, izvršiti se: dum haec in Venetis geruntur C., haec dum Romae geruntur CI., quatriduo, quo haec gesta sunt CI., palam res gesta est CI., ab initio res quem ad modum gesta sit vobis exponemus CI., quid negotii geritur? CI. kaj se godi? male gestis in Sicilia rebus N. ko se je zadeva na Siciliji slabo obnesla, (naspr.) rebus bene gestis V. ker se je zadeva dobro obnesla, ea diversā dum parte geruntur V., luce nihil gestum est O.

3. occ.
a) bellum gerere (vojno) vojevati, bojevati (vojskovati) se: CI., C., N., L. idr. bellum g. adversus (adversum) ali in aliquem (aliquid) CI., N., L. idr. ali contra aliquem IUST., EUTR. ali in aliquem CI., N. idr. ali contra aliquem IUST., EUTR., bellum g. pro aliquo V., bellum g. ad Troiam V.; bellum g. cum aliquo je dvoumno, ali s kom ali zoper koga: Romulus bella cum finitimis felicissime multa gessit CI., Belgae ... proximi sunt Germanis, ... quibuscum contiventer bellum gerunt C. ali (redkeje) = v zvezi s kom, na strani koga: quod Chabrias adversum regem bellum gereret cum Aegyptiis N., tudi = pod kom, pod poveljstvom koga: L.; zevg.: pacem an bellum gerens S. kadar miruje ali kadar se vojskuje, v miru ali vojni, bellum pacemque g. V. odločati o vojni in miru; podobno rem. publ. g. bojevati (vojskovati) se za državo (večinoma z adv. bene, feliciter, prospere, egregie idr.): C., rei publ. bene gerendae spes CI., cum a M. Lepido imperatore saepenumero res publ. bene et feliciter gesta sit CI., quae (litterae) rem publ. bene gestam in bello nuntiarent CI., rem publ. foris gerendam ait L., in Volscis res publ. egregie gesta L., quod se absente res publ. egregie gesta esset L.; proelium (proelia) g. boj(e) biti, bojevati se: L. EPIT., FRONT.
b) (službe) opravljati, izvrševati, upravljati: aedilitatem PL. consulatum, dictaturam, praeturam, tribunatum, magistratum, potestatem, imperia, honores (častne službe) CI., rem publ. CI., N. upravljati, rem publ. g. atque administrare CI. prevzeti in upravljati, g. negotium publicum CI. uradni posel izvrševati, uradno službo (nalogo) opravljati, imperium poveljevati, munus N., civitatis sacerdotium VITR.; (kot državni oblastnik) kaj prirediti, vaditi, vršiti, izvajati, držati: comitia CI., censum (namreč kot cenzor) SUET.
c) negotium gerere, negotium bene ali male g. (trgovski, obrtni, gospodarski) posel opraviti, posel dobro ali slabo opraviti, dobro ali slabo gospodariti, dobro ali slabo kupčijo napraviti, (pri pravdanju) dobro ali slabo opraviti: suum negotium gerunt otiosi CI., negotii gerendi inscitiā ... adflicti publicani CI., nemo Gallorum sine cive Romano quidquam negotii gerit CI., praeclare suum negotium gessit Roscius CI., qui male ... gerendo negotio ... in vetere aere alieno vacillant CI., tu tuum negotium gessisti bene CI. ti si (pri pravdanju) dobro opravil; od tod pt. pr. gerens kot adj. relat. z gen.: homines negotii gerentes CI. trgovci, obrtniki, negotii bene gerentes CI. dobri trgovci (naspr. rei male gerentes PL., gl. zgoraj), eques Rom. sui negotii bene gerens CI. ki je preudarno tržil.
č) (čas) prebiti, preživeti: aetatem cum aliquo SULPICIUS IN CI. EP. primae adulescentiae tempus SUET.; od tod g. annum z vrstilnim števnikom = teči v ... leto, star biti (toliko in toliko) let: annum gerens aetatis sexagensimum ac nonum superque mensem ae diem septimum SUET. star 69 let, en mesec in 7 dni; v istem pomenu tudi annos gerens z glavnim števnikom: annos gerens proxime quadraginta AUR.