Franja

disponíran disposed

biti dobro (slabo) disponíran to be welldisposed (ill-disposed)

disponírati to dispose (z of); to have at one's disposal; to arrange, to do

disponirajte z menoj, kakor hočete if I can be of any service I am completely at your disposal
biti dobro disponiran to be in good humour
prosto disponírati s svojo lastnino to be free to dispose of one's property

disposé, e [dispoze] adjectif razmeščen, razpostavljen; razpoložen, pripravljen (za)

fleurs féminin pluriel disposées avec goût z okusom razmeščene cvetlice
être bien, mal disposé biti dobre, slabe volje
être bien, mal disposé pour, envers quelqu'un biti dobro, slabo razpoložen do koga, biti naklonjen, nenaklonjen komu
il est bien disposé à ton égard on ti je naklonjen
être disposé à biti pripravljen za, imeti namen za
je suis tout disposé à te rendre ce service pripravljen sem, da ti naredim to uslugo
disposé à s'enrhumer nagnjen k prehladu

disposer [dispoze] verbe transitif razmestiti, razporediti; razpoložiti; urediti; aranžirati; pripraviti (à na); pripraviti (quelqu'un à quelque chose koga do česa); določiti; commerce trasirati (trato), izstaviti (ček) (sur na); verbe intransitif razpolagati (de z), imeti na voljo

se disposer namerjati (à za, k), pripraviti se; staviti se na razpolago
autorisé à disposer pooblaščen za razpolaganje
pouvoir masculin de disposer pooblaščenost za razpolaganje
disposer les meubles dans un appartement razmestiti pohištvo v stanovanju
disposer d'une voiture iméti na voljo avto
disposer d'une grosse somme razpolagati z veliko vsoto
disposez de moi razpolagajte z menoj
disposez-le à signer ce contrat pripravite ga do tega, da podpiše to pogodbo
vous pouvez disposer lahko greste, trenutno vas ne potrebujemo
se disposer à partir pripraviti se, biti pripravljen za odhod
il se dispose à vendre sa voiture on namerava prodati svoj avto

disposición ženski spol razpored; uredba, odredba; razpoloženje; (zdravstveno) stanje; nagnjenje, nadarjenost, talent, sposobnost; pripravljenost; ukrep, ukaz

última disposición oporoka
estar en disposición de moči; biti pripravljen za
estoy a la disposición de V. sem Vam na voljo
tomar una disposición ukrepati, odrediti

disposition [-zisjɔ̃] féminin razporeditev, razmestitev; razdelitev; razpolaganje (de z), razpolaga; uporaba; določba, predpis, ukrep; figuré stanje, nagnjenje; razpoloženje, volja; namen; commerce trata, menica

d'après les dispositions en vigueur po veljavnih predpisih
par la disposition de bon Dieu po božji volji
disposition additionnelle dodatna določba
disposition des pièces, d'un appartement razporeditev stanovanjskih prostorov, stanovanja
disposition pénale kazenska določba
disposition au mal nagnjenost k slabemu
disposition au sacrifice pripravljenost za žrtev
dispositions tarifaires tarifne določbe
disposition testamentaire določba v oporoki
disposition transitoire prehodna določba
disposition de dernière volonté določba po poslednji volji
avoir à sa disposition imeti na voljo, na razpolago
avoir la disposition de quelque chose moči razpolagati s čim
être en bonne, mauvaise disposition biti dobre, slabe volje
être dans de bonnes dispositions à l'égard de quelqu'un biti komu naklonjen
tout est à votre disposition vse vam je na voljo
mettre à la disposition de quelqu'un dati komu na razpolago, na uporabo
se mettre à la disposition de la police predati se policiji
faire ses dispositions pour partir pripraviti vse potrebno za odpotovanje
prendre ses dispositions storiti svoje ukrepe

Disposition, die, dispozicija (tudi Philosophie), (Talent) nadarjenost; zur Disposition stellen dati na razpolago; zur Disposition haben imeti na razpolago; zur Disposition sein biti na razpolago

disposizione f

1. določilo; odredba; odlok; ukaz; volja:
le disposizioni ministeriali ministrske odredbe
sono le sue ultime disposizioni to je njegova poslednja volja

2. razpored, razporeditev

3. razpoloženje

4. nagnjenje, dar:
avere disposizione per la musica biti nadarjen za glasbo

5. med. dispozicija, nagnjenost

6. razpolaga:
essere a disposizione di qcn. biti komu na razpolago

disposto

A) agg.
ben disposto naklonjen:
essere ben disposto verso, nei confronti di qcn. biti komu naklonjen
mal disposto nenaklonjen

B) m pravo odredba, odlok:
disposto dell'autorità giudiziaria odlok sodišča
disposto di legge zakonska odredba

dissiper [disipe] verbe transitif razsipavati, (po)tratiti, zapraviti; razpršiti; razgnati, raztresti; delati nepazljivega, nediscipliniranega

dissiper le brouillard, la fumée, les craintes, les espoirs razpršiti meglo, dim, bojazni, upanja
dissiper sa fortune zapraviti svoje premoženje
dissiper sa santé, sa jeunesse en débauches zapravljati, uničevati si zdravje, mladost v razuzdanosti
cet élève dissipe ses voisins ta učenec povzroča nepazljivost, nedisciplino svojih sosedov, kvari, odvaja od dela svoje sosede
se dissiper razpršiti se, izginiti; postati lahkomiseln; razvedriti se
les élèves se dissipent en fin de journée učenci imajo nekaj razvedrila ob koncu dneva
dissipé zabave željen, lahkomiseln, razbrzdan, razuzdan
élève dissipé raztresen, nepazljiv, nediscipliniran učenec
être dissipé biti nepazljiv, nediscipliniran
mener une vie dissipée lahkomiselno, razbrzdano, razuzdano živeti

distanca samostalnik
1. (o prostorski razdalji) ▸ távolság, távKrajših distanc od 10.000 m na stezi ne bom več tekla. ▸ Többé nem futok 10 000 m-nél rövidebb távokat.

2. (o časovnem obdobju) ▸ distancia, távolságZares bo potrebna večja distanca, da bi lahko o tem, kar se dogaja danes, rekli kaj bolj relevantnega. ▸ Valóban nagyobb távolságra lesz szükségünk ahhoz, hogy valami érvényeset tudjunk mondani a mai eseményekről.
Ko na čas zdravljenja gledam z velike časovne distance, na tisto leto nimam tako zelo slabih spominov. ▸ Amikor nagy időbeli távolságból tekintek vissza a gyógykezelés időszakára, akkor nincsenek olyan borzasztó rossz emlékeim arról az évről.

3. (objektivnost) ▸ távolságtartás, distanciaPo daljšem bivanju v tujini dobiš do svoje domovine nekakšno zdravo distanco. ▸ Ha hosszú ideig külföldön élsz, akkor egyfajta egészséges távolságtartásra teszel szert a hazáddal szemben.Novinar mora imeti distanco, biti kritičen. ▸ Az újságíró legyen távolságtartó és kritikus.Sam na svoje delo v ministrstvu gledam s kritično distanco. ▸ Jómagam kritikus távolságtartással tekintek saját, minisztériumban végzett munkámra.Na dogajanje sem poskušala gledati z neke distance, kot da se to ne dogaja meni. ▸ Próbáltam bizonyos távolságtartással szemlélni a történteket, mintha nem is velem történtek volna meg.

4. (o odnosu med ljudmi) ▸ distancia, távolságV vsakodnevnih srečanjih ste odprti, topli, prijazni ljudje, a imate distanco. ▸ A mindennapi találkozások során ön nyitott, meleg, barátságos ember, ugyanakkor távolságtartó.
Med sabo kot izvajalcem in naročnikom ohranjam distanco. ▸ Kivitelezőként megtartom a távolságot magam és a megrendelő között.

distanza f

1. razdalja; oddaljenost:
la distanza fra Milano e Venezia razdalja med Milanom in Benetkami
a poca distanza da qui c'è un caffè nedaleč od tod je kavarna
mantenersi a debita distanza, tenere, rispettare le distanze držati se na primerni razdalji; pren. ne biti predomač
prendere le distanze da qcn., da qcs. distancirati se od koga, od česa
distanza di sicurezza avto varnostna razdalja

2. mat. dolžina, razdalja

3. šport proga (dolžina):
gara su lunga distanza tek na dolge proge
vincere, venir fuori alle distanze zmagati v finišu (tudi pren.)

4. (časovni) razmik, (časovna) oddaljenost; kritičnost

5. pren. razlika

distinguir [gu/g] razločiti, ločiti; odlikovati

distinguir de lejos od daleč razločiti (spoznati)
no distinguir de colores, no distinguir lo blanco de lo negro (fig) biti zelo omejen, biti brez razsodnosti
distinguirse odlikovati se

distinguō -ere -stīnxī -stinctum (prim. īnstīgō), „z barvami razločiti“, od tod

1. raznoliko (po)barvati, (po)pisati, pestro (po)slikati, (po)risati: iam tibi lividos (proleptični atrib.) distinguet autumnus racemos H. ti bo raznoliko pomodrila, nigram medio frontem distinctus ab albo O. z belo liso sredi črnega čela, auro album d. Cu. pretkati.

2. raznoliko (o)krasiti, (o)lepšati, (o)zaljšati, (na)kititi, obložiti s čim: pocula ex auro, quae gemmis erant distincta clarissimis Ci., distincta gemmis fulgentibus pocula Lact., litora distincta tectis et urbibus Ci., via illa nostra castris Threiciis distincta Ci., gladius, cuius vagina gemmis distinguitur Sen. ph., planitiem eius crebris distinguentibus rivis Cu. poživljajo, d. vestem clavo Sil., parietes lapide Suet., silva … palmeto et opobalsameto distinguitur Iust., distincta radiis corona Fl. žarni venec; pren.
a) (o govoru): d. orationem Ci., L., id non debet esse fusum aequabiliter per omnem orationem, sed ita distinctum, ut … Ci. ampak mora biti tako razporejeno, da …
b) kaj premenja(va)ti, spremeniti (spreminjati), nekaj spremembe da(ja)ti čemu: ut … voluptas distingui possit Ci., d. historiam varietate locorum Ci., ab quibus utrisque variatur aliquid, distinguitur Ci. ki oba (pesnik in glasbenik) nekaj spreminjata in premenjavata (= glasovno vrsto in časovno mero), hoc carmen (pesništvo) … , quod apte quantaslibet occupationes curasque distinguit Plin., d. cenam comoedis, graviora opera lusibus Plin. iun., epulas ludo Sil.

3. odločiti (odločevati), ločiti, oddeliti (oddeljevati), deliti: onus inclusum (zemljo) eodem numero O., vites semitis decumanisque Col.; occ. lase na prečo počesati: crinem doctā manu Sen. tr., capillum Ap., cedo acum crinibus distinguendis Tert., caput (= capillum) acu d. Cl.

4. pren. razločiti (razločevati), razlikovati, ločiti: Sil., Suet., Amm., servos Ci., crimina Ci., T., artificem ab inscio, Granium a Cassio, vera a falsis Ci., vero d. falsum H., d. oratorum genera aetatibus Ci., voces in partes Ci., distingui intervallis Ci., fetus suos non distinguunt ferae Sen. ph., simiarum genera caudis inter se distinguuntur Plin., d. genera causarum Q., dies ordine Iuv., ut discretus labor fortes ignavosque distingueret T.; z odvisnim vprašanjem: quid inter naturam et rationem intersit, non distinguitur Ci.; v absolutnem abl.: non distincto, suā an alienā manu T. ne da bi se bilo razločilo; occ.
a) gram. z ločili ločiti: versum Q., exemplaria Suet.
b) konč(ev)ati: contationem (= cunctationem) Ap.
c) dognati, poravnati, razsoditi (razsojati): causas Lamp., Cod. I., iurgia Amm. — Od tod adj. pt. pf. distinctus 3, adv. -ē

1. raznoliko (po)barvan, pester, barvit, pisan: distinctae floribus herbae, retia maculis distincta O.

2. raznoliko okrašen, ozaljšan, uravnan: urbs delubris distincta, Cynosura stellis distincta, caelum astris distinctum Ci., vitae genus distinctum Plin. iun.

3. raznolik, mnogovrsten: illa (Macedonum) phalanx … unius generis, Romana acies distinctior L.

4. strogo ločen, določen (-čna -čno): d. gradus dignitatis Ci., distincta genera esse delictorum Ci.; (o govoru) razločen, jasen in določen, natančen: sermo Q., apte, distincte, ornate dicere Ci., distincte scribere Ci., cum in eo (libro) distinctius (natančneje) dictum sit, disperse (le tu in tam) autem de confirmatione Ci., distinctius in Graeco reperias ϑεοσέβειαν Aug.; pren. (o govorniku) jasen in določen = jasno in določno govoreč: in utroque genere et creber et distinctus Cato Ci., utroque (sc. C. Graccho et Crasso) distinctior … Cicero T.

5. po času različen, časovno oddaljen: Hesiodus circa CXX annos distinctus ab Homeri aetate Vell.

distraction [distraksjɔ̃] féminin raztresenost, razmišljenost; razvedrilo, zabava; juridique poneverba; vieilli izvzetje, izločitev (iz celote)

avoir des distractions biti razmišljen
la promenade est ma distraction quotidienne sprehod je moje vsakodnevno razvedrilo
commettre des distractions napraviti napake zaradi raztresenosti, razmišljenosti
dessiner par distraction risati za razvedrilo
se tromper d'enveloppe par distraction zmotiti se v kuverti v raztresenosti

distrahō -ere -trāxī -trāctum (po drugih -trăctum)

1. narazen vleči (trgati), raztrga(va)ti, trgati, (na silo) razstaviti, razdreti: Lucr., C., d. aliquem equis Varr. fr., corpus … , quod dirimi distrahive non possit Ci., iam corpus distrahendum dabis L., turbatis distractus equis (Hippolytus) V., distracta in diversum actis curribus membra Sen. ph., quadrigis religari et in diversa distrahi Aur. razčetverjen biti, vallum distrahere et dirripere L., d. saxa Sen. ph. razgnati; pesn. (zevgma): d. (alicui) comam … , lumina … , genas O., razmršiti lase … , razpraskati oči … , razmrcvariti lica; pren.: haud fallebat Tiberium moles cognitionis quāque ipse famā distraheretur T. kako ga obrekujejo.

2. occ.
a) raztegniti (raztezati), razširiti (razširjati), osamiti (osamljati), (raz)deliti, razkropiti: turmas T., Caecinam cum quadraginta cohortibus Romanis distrahendo hosti … misit T., familiarissimos fuga distraxit Ci., d. hostem Fl., populus Romanus per diversa terrarum distractus Fl.; med.: Pompeius suis praedixerat, ut Caesaris impetum exciperent neve se loco moverent aciemque eius distrahi paterentur C., Euphrates distrahitur ad rigua, in paludes Plin. se deli, se razteka.
b) narazen spraviti, (raz)ločiti: non prius distracti sunt (pugnantes), quam alterum anima relinqueret N.
c) koga imetje razsipati, razmeta(va)ti, zapravljati: quom absenti hic tua res distrahitur tibi Pl., non hercle minus distrahitur cito Pl.
č) drž.pr. (posamično) (raz)prodajati, s prodajo razkosati, na dražbi proda(ja)ti: dividant … distrahant Luc. ap. Non., quanto quis obaeratior, aegrius distrahebant (agros) T., coëmendo quaedam, tantum ut pluris postea distraheret Suet., d. bona Gell., merces Iust., modico (za zmerno ceno), viliori, vilissimo d. aliquid Icti.
d) gram. med dvema besedama (v verzu) zev (hiatus) dopuščati, dve besedi z zevom izgovarjati: voces Ci.

3. pren.
a) zveze razvez(ov)ati, razdreti (razdirati), ukiniti, razpustiti, razgnati: amorem Ter., quae sententia omnem societatem distrahit civitatis Ci., haec naturā cohaerentia distraxerunt Ci., d. concilium Boeotorum L., societatem cum aliquo Sen. rh., collegia (zadruge) Sen. ph.; occ. (osebe) razdvojiti (razdvajati), spreti; v pass. razdvojiti se, spreti se: distrahi cum filio Ci., Pompeium et Caesarem perfidiā hominum distractos (sprta) rursus in pristinam concordiam reducas Balbus in Ci. ep.
b) kaj ubraniti, preprečiti, brezuspešno narediti: subicitur etiam L. Metellus, … qui hanc rem distrahat C.
c) prepire poravna(va)ti, pomiriti (pomirjati), spraviti (spravljati): controversias Ci., Suet.
č) na razne strani vleči (nagibati): feror, differor, distrahor Pl., obsessos hinc fides, inde egestas inter decus ac flagitium distrahebant T. tu je bilo pomanjkanje vzrok, da so … omahovali med … , cum Tiberium anceps cura distrahere, vine militum servum suum coërceret, an … T. ko je … nagibala sem in tja; v pass. tudi = omahovati, kolebati: in deliberando animus in contrarias sententias distrahitur Ci., cum Tiridates … distrahi consiliis, iret contra an … T., in subtilitatem inutilem distrahi Sen. ph. izgubljati se v nepotrebne malenkosti; distrahi (abs.) Ci. v dvome zaiti; v pomenu vznemiriti (vznemirjati): distrahi litibus, ancipiti contentione Ci., multiformibus curis Amm.; v pomenu raztrositi, razcepiti (razcepljati): eius (oratoris) industiam in plura studia distrahere Ci., d. rem publicam L., T., si matrimonium Liviae velut in partes domum Caesarum distraxisset T.

4. odtrg(ov)ati, iztrg(ov)ati, odtegniti (odtegovati), odvrniti (odvračati), odpraviti (odpravljati), na silo ločiti: d. aliquem a complexu suorum Ci., qui a me mei servatorem capitis … distrahat Ci., ab eis membra citius distrahi posse Ci., illam a me distrahit necessitas Ter., d. socium a rege, socius a me distractus Ci.; med. odtrgati se, ločiti se: non potui ab illo tam cito distrahi Sen. rh., ne vi distrahitur anima a corpore Sen. ph.;
a) pren. ut enim sapientiam, temperantiam, fortitudinem copulatas esse docui cum voluptate, ut ab ea nullo modo nec divelli nec distrahi possint, sic … Ci.
b) occ. koga komu odtujiti (odtujevati): quid ego illum ab eo distrahere conarer? Ci. — Od tod adj. pt. pf. distrāctus (distrăctus) 3 razdeljen, raztresen: divisior inter se ac distractior actus Lucr.; pren. zaposlen: tamquam distractissimus ille tantorum onerum mole Vell. vsestransko zaposlen.

distribuir [-uy-] do-, raz-deliti; razširiti, raztresti; podeliti (nagrade učencem); porazdeliti (pisma)

distribuirse biti pravilno dodeljen, razdeljen
distribuir entre muchos razdeliti med mnoge

disuse¹ [dísjú:s] samostalnik
neraba, odvada

to fall into disuse ne se več uporabljati, biti zastarel

ditch¹ [dič] samostalnik
jarek, rov, okop
pogovorno Rokavski preliv, Severno morje, Atlantski ocean

to be in a dry ditch živeti ko ptiček na veji
to die in the last ditch boriti se do konca
to die in a ditch bedno poginiti
to be in the last ditch biti v težkem položaju, v neprilikah

dither¹ [díðə] neprehodni glagol
sleng tresti se, drgetati, trepetati; jeziti se; priti v zadrego

to dither about biti neodločen, cincati