Franja

zlahka prislov
1. (brez težav ali truda) ▸ könnyen, könnyedén, könnyűszerrelKraj je zlahka dosegljiv z javnimi prometnimi sredstvi in avtomobilom. ▸ A település tömegközlekedéssel és autóval könnyen megközelíthető.Prehlad po navadi zlahka prepoznate po značilnih simptomih. ▸ A megfázás általában könnyen felismerhető a jellegzetes tünetekről.
Britanec je silovito pospešil v zadnjem krogu in zlahka opravil s tekmeci. ▸ A brit erősen belehúzott az utolsó körben és könnyedén elintézte riválisait.
Med hlajenjem se maščoba strdi in jo tako zlahka odstranimo. ▸ Hűtés közben a zsír megdermed, így könnyűszerrel eltávolíthatjuk.
Postavili vam bodo nekaj vprašanj, na katera boste zlahka odgovorili. ▸ Néhány könnyen megválaszolható kérdést teszünk fel Önnek.

2. (o možnosti uresničitve nenačrtovanega) ▸ könnyen, könnyedénTo načelo je tako osnovno, da ga zlahka spregledamo. ▸ Ez az elv annyira alapvető, hogy könnyen elsiklunk felette.
Ob vsesplošnem hitenju človek namreč zlahka pozabi, kako pomembno je cepljenje. ▸ Az általános sietségben ugyanis az ember könnyedén megfeledkezik arról, milyen fontos az oltakozás.
Med ličenjem se zlahka zgodi, da šminka pristane na vašem belem oblačilu. ▸ Sminkelés közben könnyen előfordul, hogy a rúzs a fehér ruháján landol.

3. (lahkomiselno; neresno) ▸ könnyedén, félvállrólNa zunaj je bil videti sproščen človek, ki vse jemlje zlahka. ▸ Kívülről laza embernek tűnt, aki mindent félvállról vesz.
Pogosto se zgodi, da najstniki spletnim stranem preveč zlahka zaupajo. ▸ Gyakran megtörténik, hogy a tinédzserek túl könnyedén megbíznak a honlapokban.
Sopomenke: lahkomiselno

zlatenje samostalnik
(prekrivanje s plastjo zlata) ▸ aranyozás

zlépiti (-im) | zlépljati (-am)

A) perf., imperf. incollare, appiccicare; agglutinare; attaccare:
zlepiti s klejem attaccare con la colla
zlepljati lepenko incollare il cartone

B) zlépiti se (-im se) | zlépljati se (-am se) perf., imperf. refl. incollarsi, appiccicarsi:
zaradi vlage so se znamke zlepile i francobolli si sono appiccicati a causa dell'umidità
zlepiti se v kepo appallottolarsi

zlítina (-e) f kem. lega:
taliti zlitine fondere leghe
proti rjavenju odporna zlitina lega resistente alla ruggine
bakrove, železove zlitine leghe di rame, di ferro
antikorozijska zlitina lega anticorrosiva
ležajna zlitina lega per cuscinetti
nerjavna zlitina lega inossidabile
num. zlitina zlata in srebra elettro
kem. zlitina živega srebra s kovino amalgama

zločín crime; pravo felony, misdeed; evil deed; outrage (nad kom on, upon someone); evil deed; sin

politični zločín political crime
najhujši zločín crime of the deepest (ali blackest) dye
zločín, ki se kaznuje s smrtjo capital crime, capital offence
zločín, ki se kaznuje z zaporom in odvzemon državljanskih pravic ZDA infamous crime
zločín je, da so porušili to staro hišo it was a crying shame (ali a crime, a sin) to pull down that old house
zakriviti zločín to commit (ali to perpetrate) a crime

zlódej (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo

zlog¹ [ò] moški spol (-a …)

1. die Silbe (naglašeni Tonsilbe, zadnji Endsilbe)
poudarek na zadnjem zlogu die Endbetonung
s poudarkom na zadnjem zlogu endbetont

2. v metriki:
nepoudarjen zlog die Senkung
poudarjen zlog die Hebung

3. avtomatska obdelava podatkov der Teil

zlomiti si (zlómim si) kaj sich (etwas) brechen (vrat sich den Hals brechen, sich das Genick brechen); zob: sich einen Zahn ausbeißen
figurativno s čimer si zlomiš jezik zungenbrecherisch

zmágati (-am) | zmagováti (-újem) perf., imperf.

1. vincere, uscire vincitori; avere la meglio, prevalere, spuntarla; trionfare:
zmagati po hudem boju vincere dopo accanita battaglia
zmagati nad sovražnikom trionfare sui nemici
zmagala je človeška solidarnost prevalse la solidarietà umana
zmagal ga je spanec lo vinse la stanchezza

2. šport. vincere; stravincere:
zmagati s pet proti tri vincere per cinque a tre
premočno zmagati stravincere
zmagati na sto metrov prosto vincere i cento metri stile libero

3. (na volitvah, na natečaju ipd. ) vincere:
zmagati na natečaju za ureditev mesta vincere il concorso per il piano regolatore della città

4. pren. sbrigare; coprire; superare:
zmagovati delo venire a capo del lavoro, riuscire a sbrigare il lavoro
zmagovati izdatke coprire le spese
zmagovati klanec superare la salita; arrancare in salita

zmágati vencer; triunfar

zmagati nad kom vencer a alg, triunfar de (ali sobre) alg; obtener la victoria, lograr el triunfo; salir vencedor (ali triunfante); (zlasti šp) ganar
zmagati s 4 : 3 (šp) ganar por cuatro (tantos) a tres
prišel sem, videl sem, zmagal sem vine, vi y vencí

zmáj (-a) m

1. drago:
dvoglavi zmaj drago bicipite
slika svetega Jurija z zmajem un quadro con S. Giorgio e il drago

2. igre drago volante, aquilone

3. pren. drago, dragonessa

4. šport. (letalni) deltaplano, aquilone; pren. (zelo neprijetna stvar)
stoglavi zmaj drago dalle cento teste
papirnati zmaj tigre di carta
rjoveti kot zmaj urlare come un ossesso
knjiž. peklenski zmaj diavolo, demonio
zool. leteči zmaj drago volante (Draco volans)
pl. morski zmaji trachinidi (sing. -e) (Trachinidae)

zmének rendez-vous moški spol, familiarno rancart moški spol

imeti zmenek s kom avoir un rendez-vous (ali un tête-à-tête, un rancart) avec quelqu'un
dogovoriti se za zmenek s kom prendre (un) rendez-vous avec quelqu'un
ne priti na zmenek ne pas venir au rendez-vous, faire faux bond à quelqu'un, familiarno poser un lapin à quelqu'un

zméniti se (dogovoriti se) convenir de quelque chose, se mettre d'accord sur quelque chose, se concerter, s'entendre (à propos de quelque chose) ; (brigati se) se soucier de, faire attention à, tenir compte, de, s'occuper de

zmenjen(o) convenu
zmenjen biti s kom avoir rendez-vous avec quelqu'un; être de connivence (ali de mèche) avec quelqu'un
on se za to ne zmeni cela ne l'inquiéte pas, cela ne le regarde pas, il ne s'en soucie pas, il n'en tient aucun compte

zméniti se

zmeniti se (dogovoriti se) za kaj convenir a/c; concertar a/c; (določiti) fijar a/c
zmeniti se za sestanek darse cita con alg
zmeniti se s kom apalabrarse con alg
ne zmeniti se za koga, za kaj no hacer caso de alg, de a/c, aparentar no ver (ozir. no oír) a alg, a/c

zménjen (-a -o) adj. concordato, convenuto:
na zmenjeno znamenje al segnale convenuto
pog. biti zmenjen s kom avere un appuntamento con qcn.
pridem ob štirih. Zmenjeno vengo alle quattro. D'accordo

zmêsti³ (zmêtem)

zmêsti prah s police to dust a shelf

zmêsti (zmêdem)

A) perf.

1. confondere, disorientare, sconcertare, intontire:
pijača ga je popolnoma zmedla è completamente intontito dal bere
s ploho vprašanj zmesti govornika confondere l'oratore con una pioggia di domande

2. imbrogliare, ingarbugliare:
zmesti prejo ingarbugliare il filo
pren. zmesti komu načrte, štrene sventare i piani di qcn.
publ. zmesti komu sled depistare qcn.

B) zmêsti se (zmêdem se) perf. refl. confondersi; impaperarsi

zmogljivost ženski spol (-i …) die Leistung (črpalna/transportna Förderleistung, črpalna Pumpleistung, dnevna Tagesleistung, srednja Durchschnittsleistung, motorja Motorleistung, stroja Maschinenleistung), die Leistungsfähigkeit, die Leistungskraft; das Vermögen (delovna Arbeitsvermögen, izklopna Ausschaltvermögen, kopičenja Aufspeicherungsvermögen, ločilna Auflösungsvermögen, sevalna Strahlungsvermögen, vklopna Einschaltvermögen), die -fähigkeit (sprejemanja, vpijanja Aufnahmefähigkeit, utovarna Ladefähigkeit), die Kapazität (proizvodna Produktionskapazität, hotelske Hotelkapazität)
… zmogljivosti Leistungs-
(meja die Leistungsgrenze, motnja v die Leistungsstörung, nihanje die Leistungsschwankung, območje der Leistungsbereich, povečanje der Leistungsanstieg, die Leistungssteigerung, preizkušanje die Leistungsprüfung)
dobiti večjo zmogljivost leistungsfähiger werden
imeti zmogljivost leistungsfähig sein
obratovati s polno zmogljivostjo ausgelastet sein

zmot|a [ó] ženski spol (-e …) der Irrtum (pravna Rechtsirrtum, sodna Justizirrtum, o vsebini Inhaltirrtum), die Verirrung; (napaka) der Fehler
zmota pri … Fehl-
(načrtovanju die Fehlplanung, sodbi der Fehlspruch)
Kakšna zmota! Fehlanzeige!
(zmotni/napačen sklep) der [Trugschluß] Trugschluss; (zmotna vera) der Irrglaube
s pridržkom zmote Irrtum vorbehalten
biti v zmoti im Irrtum sein, einem Irrtum unterliegen, falsch liegen, in einem Irrtum befangen sein
spraviti v zmoto in das Irrtum führen
spravljanje v zmoto pravo arglistige Täuschung

zmotíti (-im)

A) perf.

1. distrarre:
zmotiti koga pri delu distrarre qcn. mentre lavora

2. disturbare, turbare:
zmotiti s kriki nočni mir turbare con grida la quiete notturna

3. (povzročiti neugodne občutke) disturbare

4. pren. spingere, indurre:
priložnost ga je zmotila, pa je kradel l'occasione lo indusse a rubare

5. pren. (vzbuditi erotični nemir)
njena bližina ga je zmotila la sua vicinanza lo eccitava

B) zmotíti se (-im se) perf. refl.

1. sbagliare; pren. steccare:
zmotiti se pri petju steccare, stonare cantando
hudo se je zmotil, ko je poročil tisto žensko ha sbagliato di grosso a sposare quella donna

2. (zavrteti se v glavi, postati omotičen) girare (di testa), avere capogiri:
vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo fece tante giravolte fintantoché non gli girò la testa