Franja

svojeglav pridevnik
1. (o uporniški osebi ali dejanju) ▸ önfejű, makacs, csökönyösNaši sodniki so včasih res precej svojeglavi. ▸ A bíráink elég önfejűek tudnak lenni.
Najstniki so precej muhasti in svojeglavi. ▸ A tizenévesek meglehetősen szeszélyesek és önfejűek.
Jose Mourinho ima rad rahlo svojeglave in samozavestne nogometaše. ▸ José Mourinho szereti a kissé önfejű és magabiztos játékosokat.

2. (kar je težko nadzirati) ▸ öntörvényű
Ja, hrbtenica je zapletena in svojeglava zadeva. ▸ Igen, a gerinc egy összetett és öntörvényű dolog.
Sodobni avtomobili sicer veljajo za dokaj zanesljive, a vendar je tudi tehnika lahko zelo svojeglava. ▸ Bár a modern autók meglehetősen megbízhatónak számítanak, a technológia is nagyon öntörvényű lehet.

swamp² [swɔmp] prehodni glagol
poplaviti, preplaviti, potopiti (kaj); premočiti, namočiti
figurativno (večinoma pasivno) zasuti, obsuti (s prošnjami, s pismi); (o morju) pogoltniti; preobremeniti (z delom), zadušiti, premagati (čustva)
politika preprečiti (zakon)
ameriško utreti (pot) skozi gozd
neprehodni glagol
(ladja) potapljati se, toniti; biti preplavljen, utoniti
figurativno zabresti v težave, propasti

I am swamped with work čez glavo imam dela
to be swamped with debts do vratu tičati v dolgovih
they had been swamped about two miles from the town okrog dve milji od mesta so obtičali v močvirju
a pipe burst and swamped the bathroom pipa je počila in voda je preplavila kopalnico

swarm¹ [swɔ:m]

1. samostalnik
roj (čebel), jata (ptic); mrgolenje; velika množina, kup, veliko število

a swarm of bills kup računov

2. neprehodni glagol
rojiti
figurativno mrgoleti, gnesti se, prerivati se; biti zelo številen, obilovati
prehodni glagol
ujeti roj čebel; obsuti

he was swarmed by a swarm of porters obsul ga je roj nosačev
the boys swarmed round him dečki so ga v roju obkrožili
the region is swarmed with game pokrajina ima divjačine v izobilju
the town is swarming with spies v mestu mrgoli špijonov

swear away prehodni glagol
pogubiti s prisego

false witnesses were ready to swear away his life krive priče so bile pripravljene s prisego povzročiti njegovo smrtno obsodbo

sweep^*2 [swi:p] prehodni glagol & neprehodni glagol
pomesti, pometati, omesti, ometati, (po)čistiti; oplaziti, rahlo se dotakniti; (o vetru) mêsti, briti; odstraniti, s poti spraviti (zapreke itd.); z očmi, s pogledom preleteti; opazovati; (topništvo) gosto obsipavati z granatami; (o valu) preplaviti (čoln); iti (z roko) (on prek)
križariti (po morju); vleči se (po tleh) (o obleki); z mrežo iti (po rečnem dnu); stoje poganjati (čoln) z veslom; dobiti večino (skoraj vse glasove) (pri glasovanju)

at a sweeping reduction trgovina po zelo znižani ceni
sweep before your own door pometaj(te) pred lastnim pragom
to sweep all before one figurativno doseči popoln uspeh
to sweep a constituency z veliko večino dobiti poslansko mesto na volitvah
to sweep the board dobiti vse vložke pri kaki igri, figurativno pobrati vse nagrade
to sweep all obstacles from one's path odstraniti vse ovire na svoji poti
to sweep everything into one's net figurativno vse (zase) pobrati
to sweep the seas prepluti morja v vseh smereh, križariti po morjih
to sweep the strings iti, preleteti z roko po strunah glasbila, brenkati po strunah
the boat was swept out of sight čoln je odneslo iz vida
a new broom sweeps clean nova metla dobro pometa
the coast sweeps to the east obala zavije proti vzhodu
he swept his hand across his forehead z roko si je šel preko čela
his glance swept the room s pogledom je preletel sobo
the river sweeps over its bed reka se zliva čez bregove
the procession swept up the nave of the church procesija se je veličastno pomikala po cerkvi proti oltarju
they swept the river to find his body preiskali so rečno strugo, da bi našli njegovo truplo
to sweep the sea of enemy ships očistiti morje od sovražnih ladij
she swept from her room odšumela je (z dolgo obleko) iz sobe
the wind sweeps over the plain veter brije čez planjavo

swell¹ [swel]

1. samostalnik
oteklina, oteklost, nabreklost, otòk; otekanje
navtika valovanje po viharju
arhitektura izboklina, izbočina, izbok; rahla strmina, vzpetina (zemljišča)
figurativno porast, naraščanje
glasba crescendo, za katerim pride diminuendo; (o orglah) naprava za jačanje in slabljenje zvoka
pogovorno imetnik, odličnik, mojster, fin gospod, fina dama
sleng gizdalin, elegan, gizdalinka, modna dama; poznavalec

a swell in the population porast prebivalstva
a swell at s.th. poznavalec, mojster česa, zelo dober igralec (at tennis tenisa)
a swell in politics figurativno visoka živina v politiki
a big swell figurativno visoka, vplivna oseba
a Latin swell poznavalec latinščine
a sudden swell of the river nenadno naraščanje reke
what a swell you are! kako si eleganten!
there was a heavy swell on valovi so bili zelo veliki

2. pridevnik
sleng tiptop, šik, zelo eleganten, moden; imeniten, odličen, sijajen

a swell billiard-player izvrsten igralec (mojster) biljarda
swell clothes elegantna obleka
a swell hotel razkošen hotel
a swell person imenitna oseba, odličnik
swell society elegantna, fina družba
swell mob pogovorno hohštaplerji, kriminalci, lepo oblečeni lopovi

swell^*2 [swel]

1. neprehodni glagol (tudi swell up, swell out)
oteči, otekati, nabrekniti; napihniti se, napeti se, nabuhniti, napenjati se; (voda) narasti; (jadro) napeti se, napihniti se; rasti, prerasti (into v)
narasti, povečati se; izbruhniti (izvirek, solze)
arhitektura izbočiti se
figurativno kipeti (čustva); (srce) napenjati se, (hoteti) počiti (with od)
biti poln (with česa)
figurativno napihovati se, hvalisati se, bahati se

2. prehodni glagol (tudi swell up, swell out)
napihniti, napeti; razširiti, povečati (into do)
zvišati, pomnožiti

swelled head sleng nadutost, domišljavost
swollen legs otekle noge
swelled with success domišljav na svoj uspeh
to be swelled with pride napihovati se od ošabnosti
my cheek is swelling lice mi oteka
to swell out one's chest (iz)prsiti se
the cost of war has swollen our debt stroški za vojno so povečali naš dolg
my heart is swelling with happiness srce mi je prepolno sreče
to swell like a turkey cock šopiriti se kot pav
to swell note glasba peti (igrati) noto izmenoma crescendo in diminuendo
rains have swollen the river zaradi deževja je reka narasla
the rivers are swelling reke naraščajo
the sails swelled in the wind jadra so se napela v vetru
to suffer from swelled head figurativno biti nadut, domišljav

swim^*2 [swim]

1. neprehodni glagol
plavati, priplavati, plavati na vodi, pluti; (prah ipd.) plavati, viseti v zraku
figurativno kópati se
figurativno čutiti vrtoglavico, biti vrtoglav, vrteti se (komu); plavati (in v)
biti preplavljen, kópati se (in v)

2. prehodni glagol
preplavati, plavati (neko razdaljo); prisiliti, nagnati (koga), da plava; plavati na tekomovanju, prepeljati s plavanjem (across čez)

to swim s.o. tekmovati s kom v plavanju (100 yards 100 jardov)
to swim against the stream plavati proti toku (tudi figurativno)
to swim to the bottom potoniti, potopiti se
to swim beyond one's depth predaleč (ven) plavati
to swim the horse across the river s konjem preplavati reko
to swim the lake preplavati jezero
to swim a mile plavati eno miljo
to swim like a fish (a stone) plavati kot riba (kamen)
to swim like a tailor's goose figurativno plavati kot kamen, potopiti se
to swim a race udeležiti se plavalnih tekem
to swim on one's side (on one's back) bočno (hrbtno) plavati
to swim with the tide (the stream) plavati s tokom; (tudi figurativno), figurativno pridružiti se večini
to swim the river, the Channel preplavati reko, Rokavski preliv
the cellar was swimming in wine klet je plavala v vinu, je bila preplavljena z vinom
cork swims in water plutovina plava v vodi
oil swims on water olje plava na vodi
the meat swims in gravy meso plava v (mesnem) soku
her eyes were swimming with tears oči so se ji topile v solzah
my head swims vrti se mi v glavi, imam vrtoglavico
the room swam before my eyes zdelo se mi je, da se soba vrti okoli mene
she swam up to him figurativno zdrsnila je k njemu, kot da bi plavala

swing^*2 [swiŋ]

1. neprehodni glagol
nihati, zibati se, gugati se, guncati se, pozibavati se
figurativno biti odvisen (from od)
viseti, bingljati; biti obešen na vislice; obračati se, vrteti se
navtika obračati se okoli sidra ali boje; gibati se v krivulji, zavijati; hoditi hitro, z dolgimi koraki in z elanom

2. prehodni glagol
zamahniti, mahati z, vihteti; zibati, gugati, pustiti nihati; obesiti; obračati na vse strani; meriti (čas) z nihaji; bingljati z; z zamahom dvigniti kvišku (on, to na)
ameriško vplivati na
ameriško uspešno izvesti
politika pridobiti si (volilce)

swing it! sleng prekleto!
to swing a bat (a sword, a lasso) vihteti gorjačo (meč, laso)
to swing one's arms mahati, otepati z rokami
to swing a child guncati otroka
the door swings on its hinges vrata se vrte na svojih tečajih
to swing a hammock obesiti visečo mrežo
to swing one's legs bingljati z nogami
to swing into line vojska formirati eno vrsto
to swing the lead navtika, sleng ogibati se dela, zabušavati, delati se bolnega
to swing into motion priti v tek, v zamah
to swing round the circle ameriško večkrat spremeniti svoje mnenje; politika, ameriško obiskati volilna okrožja
he shall swing for it za to bo visel, bo obešen
the shutter swung to and fro in the wind veter je oknico obračal sem in tja
he swung when I shouted obrnil se je, ko sem zavpil
he swung out of the room z dolgimi, brzimi, prožnimi koraki je odšel iz sobe
the trees were swinging in the wind drevesa so se pozibavala v vetru
there is not room enough to swing a cat figurativno niti toliko ni prostora, da bi se človek obrnil

swing to neprehodni glagol
zapreti se

the door swung to vrata so se zaprla

swing up prehodni glagol
obesiti

he was swung up to the nearest tree obesili so ga na najbližje drevo

switch off prehodni glagol & neprehodni glagol
ugasiti (luč, radio); prekiniti telefonsko zvezo; obrniti (pipo)
figurativno zavrniti, odvrniti (koga); preiti (on, to na kaj)
prekiniti tok, nehati telefonski pogovor, odložiti slušalko

they switch offed me off prekinili so me (ko sem telefoniral)

Sybaris -is, acc. -im, redkeje -in, abl. -ī (Σύβαρις) Síbaris

1. m reka ob vzhodni obali Lukanije (zdaj Sibari): O., Plin.

2. f mesto ob reki Sibaris, ki so ga ustanovili Grki; l. 510 je bilo razdejano, pozneje (l. 443) zopet sezidano kot atenska kolonija in imenovano Thurii, razvpito po potratnosti in razkošnosti svojih prebivalcev: Varr., Ci., L., O., Plin. Od tod subst.
a) Sybarītae -ārum, m (Συβαρῖται) Sibaríti, Síbarci, preb. mesta Sibaris: Sen. ph.
b) Sybarītis -tidis, acc. -tida, f (Συβαρῖτις) Sibarítida, Sibarítka, naslov neki erotične pesmi: O.; adj.
a) Sybarītānus 3 síbarski, sibaritánski: ager Varr., exercitus Plin.; kot subst. Sybarītānī -ōrum, m = Sybaritae Sibaríti, Síbarci, Sibaritán(c)i: Iust.
b) Sybarīticus 3 (Συβαριτικός) síbariški, síbarski, sibarítski, meton. = nasladen, erotičen, obscen, starejše stidožalen: Lamp., libelli Mart.

3. m Síbaris, moško ime: H.

sȳcophanta (sūcophanta) -ae, m (tuj. συκοφάντης iz gr. σῦκον figa, smokva in φαίνω naznanjam, razkrivam) sikofánt = „ovajalec smokev“, „ovaduh tihotapcev smokev“ (tistih, ki proti prepovedi izvažajo smokve iz Atike). Beseda je menda nastala v času Solonove zakonodaje. Na področju poljedelstva je Solon od pridelkov dovolil tujcem prodajati samo olje, izvoz drugega blaga pa je prepovedal. Določil je, naj arhont kršitelje prekolne, če pa tega ni storil, je moral sam v državno blagajno plačati 100 drahem (ta zakon je bil napisan na prvi tabli Solonovega zakonika). Verjetno je bil prepovedan tudi izvoz smokev in ovaduhov, ki so prijavljali tihotapce, se je oprijel naziv „sikofanti“. Od tod

1. dobičkaželjen tožnik, spletkarski (kovaren, rovarski) obtoževalec ali obrekovalec, spletkar, kovarnik, rovar, slepar, lopov, baraba, intrigant, obrekovalec: Pl., Ter., Gell. idr.

2. metaf. včasih = zvijačen priliznjenec (prilizovalec), prislinjenec, zajedalec (zajedavec), parazit: Prud., nimis hic scitust (= scitus est) sycophanta Pl., tum sycophantae … plurumei (= plurimi) in hac urbe habitant Pl.

Syēnē -ēs, f (Συήνη) Siéna, najjužnejše mesto v Zgornjem Egiptu; slovelo je po rdečem granitu (zrnjaku): O., Lucan., Mel., Plin., Mart.; pesn. meton. = rdeči granit, starejše rdeči zrnjak: hic multa Syene Stat. Od tod subst. Syēnītēs -ae, m Sienít, Siénec, kot adj. siénski, iz Siéne (izhajajoč): Syenites, genitus Metione, Phorbas O., Syenites (syenites) lapis Plin. rdeči granit (zrnjak), iz katerega so klesali egiptovske obeliske; subst. pl. Syēnītae -ārum, m Sieníti, Siénci, preb. Siene: Plin.

sympa [sɛ̃pa] adjectif, invariable (zelo familier) simpatičen; prijeten (stvar)

gars masculin sympa simpatičen dečko
ils sont très sympa oni so zelo simpatični
vachement sympa zelo simpatičen

sympathiser [sɛ̃patize] verbe intransitif simpatizirati (avec quelqu'un s kom), gojiti, čutiti simpatijo (do koga), razumeti se, harmonirati (avec quelqu'un s kom); enako čutiti, sočustvovati, soglašati v čustvih; biti naklonjen

ils ont tout de suite sympathisé takoj so se vnele simpatije med njima
il est difficile de trouver deux personnes qui sympathisent davantage težko bi našli dve osebi, ki bi se bolje razumeli, ki bi bolje harmonirali

synochītis -tidis, f (tuj. συνοχῖτις) sinohítida (sinohitíd), nam neznan dragulj, s katerim so baje lahko zaklinjali duhove: anancitide in hydromantia dicunt evocari imagines deorum, synochitide teneri umbras inferum evocatas Plin. — Pozna soobl. synochītida -ae, f: Isid.

synonyme [sinɔnim] adjectif sinonimen, soznačen; ki ima enak ali zelo soroden pomen; masculin sinonim, soznačnica

les verbes redouter, craindre, avoir peur sont synonymes glagoli redouter, craindre, avoir peur so sinonimi

synthesis -is, acc. -in, abl. -ī, f (tuj. σύνϑεσις sestava, sklad)

1. skupina skupaj spadajočih posod, jedilni servis, starejše namizje: Stat., septenaria Mart.

2.
a) skupina naenkrat oblečenih oblačil, vsa oprava, obleka: Dig., sic micat innumeris arcula synthesibus Mart.
b) metaf. lahko domače vrhnje oblačilo, nočna halja, hišna halja, ki so jo nosili zlasti za mizo, na Saturnov praznik tudi na cesti, spalna suknja: mutata tibi est synthesis undecies Mart., synthesibus dum gaudet eques dominusque senator Mart.