Franja

obsessionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif obsedenski

obsijáti éclairer

obsijan od sonca éclairé par le soleil

obstánek (-nka) m

1. esistenza; sopravvivenza:
boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
žarg. šport. zmaga, ki zagotavlja obstanek v ligi una vittoria che assicura la non retrocessione

2.
ne imeti obstanka non aver pace, requie
pri njem denar nima obstanka spende, scialacqua tutti i soldi; ha le mani bucate

obstojèč (-éča -e) adj.

1. esistente, presente:
obstoječi red l'ordine costituito
obstoječe stanje statu quo, status quo

2. jur. vigente:
obstoječi predpisi le norme vigenti

ob-stringō -ere -strinxī -strictum (ob in stringere)

1. zadrgniti (zadrgovati), zategniti (zategovati), zatez(ov)ati, zavez(ov)ati, zvez(ov)ati, privez(ov)ati, (z)vezati: Col., Amm. idr., collum meum laqueo Pl., collum homini Pl., follem ob gulam Pl., Amphitruonem collo hic obstricto traham Pl. popadel (zgrabil) sem ga za grlo, o. tauros aratro Val. Fl. vpreči, obstrictis aliis (sc. ventis) H. zapreti, zaprte držati (gre za zavezani meh, v katerem ima Eol zaprte vetrove). Klas. le

2. metaf.
a) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: L., Sen. ph., Suet. idr., o. aliquem legibus, foedere, officiis Ci., beneficii vinclis ali beneficio obstrictus Ci., beneficiis obstrictus C., o. civitatem iureiurando C., sacramento Cu. ali conscientia idoneos T. pridobiti sposobne ljudi, s tem da jim razkriješ svoje naklepe, Piso alii (sc. mulieri) matrimonio se obstrinxit T. Pizon se je poročil z drugo, foedere inter se obstringi T., religione obstringi gentili (z ACI) T. po tujem običaju prisegati; abs.: iureiurando obstringere (z ACI) C., T. s prisego zagotoviti (zagotavljati); s stvarnim obj.: clementiam obstringere crebris orationibus T. zavezati se na milosrčnost, zagotavljati svojo milosrčnost, alicui fidem suam o. Plin. iun., alicui fidem suam o. in aliquā re Plin. da(ja)ti komu besedo (glede česa), ea condicione, ne cui meam fidem obstringam Plin. iun. da ne prisežem nikomur = da nikomur ničesar ne obljubim zatrdno, ut fides regis beneficio aliquo obstringeretur Iust. da se zaveže kralj na zvestobo s kako uslugo.
b) zaplesti (zapletati), zamota(va)ti: nos nefario scelere C., aliquem pecuniā et stupro in omne flagitium T., nullā mendacii religione obstrictus C. ne da bi se zapletel v zlobno laž, obstrinxisti religione populum Ci. zaplel si narod v pregreho zoper svete stvari, tanto scelere obstrictum esse Ci. kriv biti tolikega zlodejstva, o. amicos aere alieno Brutus in Ci. ep. zakopati v dolgove, nakopati dolgove, aere alieno obstricti L. epit. v dolgove zakopani, zadolženi; refl.: o. se periurio L., scelere, parricidio Ci. okrivíti (obdolžiti) se (česa) = med. α) z dat.: eidem sceleri obstrictus est Lact. β) z gen.: furti obstringitur Masurius Sabinus. ap. Gell. — Od tod iz adv. komp. pt. pf.: obstrictius bolj dolžno (zavezano, obvezano): Aug.

obstruer [ɔpstrüe] verbe transitif zamašiti, blokirati, napoto delati, zapirati

les paquets obstruent le couloir paketi delajo napoto na hodniku
un bouchon de circulation a obstrué le passage sur l'autoroute trenuten cestni zastoj je blokiral promet na avtomobilski cesti

ob-ticēscō -ere -ticuī (incoh. k obticēre, tacēre) pogrezniti (pogrezati) se v molk, obmolkniti, umolkniti (večinoma le v pf.): quid, amabo obticuisti Pl., quid nunc obticuisti Ter., O., Iust., Mart. idr., chorus turpiter obticuit H.; z notranjim obj.: cetera obticuit Suet.

obudítev (-tve) f sveglia, risveglio; il risvegliare; il rievocare:
delo je zanimiva obuditev vojnih grozot un'opera che rievoca le atrocità della guerra

obudíti (-ím) | obújati (-am) perf., imperf.

1. rianimare:
obuditi z umetnim dihanjem rianimare con la respirazione artificiale

2. risvegliare, risuscitare, richiamare alla memoria, rievocare; restaurare; restituire:
obuditi (oživiti)
starinske običaje restaurare le antiche usanze

3. (vzbuditi, vzbujati) svegliare, destare, ridestare:
učitelj je znal obuditi v učencih ljubezen do lepega il maestro ha saputo destare negli scolari l'amore per il bello

obút chaussé

obuti maček le chat botté

obúti (obújem) | obúvati (-am) perf., imperf. mettere (le scarpe), calzare:
obuti čevlje, škornje, nogavice mettere le scarpe, gli stivali, le calze
pren. obuti konja ferrare il cavallo
PREGOVORI:
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica (eccetto sporcizia e unghie lunghe)

ob-vertō -ere -vertī -versum (ob in vertere)

1. obrniti (obračati) proti kam, proti čemu: Pl., Plin., Col., Sil. idr., navem Ci. (Arat.), eodem agmen suum Cu., obvertit arcūs in illum O., obvertunt pelago proras V., o. ordines ad clamorem L., ora ob os alicuius Ci. ep.; od tod med. obverti obrniti se: L., Col., Sen. ph. idr., obversus (potem ko se je obrnil proti njemu, obrnjen proti njemu) intendit telum V., obversus ad matrem ait T., Carenem profligatis obversis integer a tergo globus circumvenit T. lice … od zadaj.

2. metaf. nakloniti (naklanjati) svoje misli komu, čemu, obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) svoje misli h komu, k čemu, na kaj, nagniti (nagibati) srce k čemu: Antonio obversis militum studiis T. ker so vojaki izrazili (svojo) naklonjenost Antoniju, milite ad sanguinem et caedem obverso T. ker je vojak usmerjal vse svoje misli le na kri in morijo, ker se je ukvarjal le s krvjo in morijo.

obvézati (rano) panser, bander ; figurativno obliger

obvezati rano, bolnika panser une plaie, un malade
obvezati nogo ranjencu bander la jambe d'un blessé
obvezana roka main ženski spol bandée
(figurativno) pismeno se obvezati prendre une obligation (ali s'engager) par écrit
obvezati koga k plačilu obliger quelqu'un à payer
obvezati se za s'engager à, s'obliger à
položaj obvezuje noblesse ženski spol oblige
obvezal se je, da bo znesek vrnil v dveh letih il s'est engagé à rembourser la somme en deux ans
obvezal se je, da bo molčal il a pris l'engagement de se taire
pogodba obvezuje oba podpisnika le contrat oblige les deux parties signataires

obzídje (-a) n

1. mura, cinta; muraglia:
obzidje srednjeveškega mesta le mura della città medievale

2. strojn. (zidani del parnega kotla) schermatura in calcestruzzo (della caldaia)

obžalováti regretter, déplorer, être désolé (ali navré) de; se repentir

to boste obžalovali! vous le regretterez!
obžalovati izgubo prijatelja déplorer la perte d'un ami
obžalovati svoje slabo vedenje se repentir de sa mauvaise conduite
obžalujemo, da ne moremo sprejeti vaše ponudbe nous regrettons (ali nous sommes au regret) de ne pouvoir accepter votre offre

ōca f

1. zool. gos:
pelle d'oca kurja polt
penna d'oca gosje pero
porca l'oca! presneto!
la canzone dell'oca stara zgodba, stara lajna
passo d'oca voj. gosji korak
gioco dell'oca igre človek ne jezi se
ferrare le oche pren. početi kaj nemogočega

2. pren. gos

occasionnel, le [ɔkazjɔnɛl] adjectif priložnosten, slučajen; ki daje povod

travail masculin occasionnel priložnostno delo
cause féminin occasionnelle povod
circonstance féminin occasionnelle slučajna okoliščina

occidental, e, aux [ɔksidɑ̃tal, to] adjectif zahoden, zapaden; zahodnoevropski; masculin pluriel zapadni narodi, zapadnjaki; politique zapadne sile

le bloc occidental zapadni blok

occupare

A) v. tr. (pres. ōccupo)

1. zasesti; zavzeti; okupirati:
il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
occupare la carica di segretario biti tajnik
l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

3. zasesti, zasedati prostor:
le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
occupare la vista pren. ovirati pogled

4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

2. zaposliti, zaposlovati se:
occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

3. (impicciarsi) vtikati nos:
occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve

occuper [ɔküpe] verbe transitif zasesti, okupirati; zavze(ma)ti; zaposliti

occuper un pays zasesti, okupirati deželo
cette table occupe trop de place ta miza zavzema preveč prostora
occuper un appartement stanovati
nous occupons le rez-de-chaussée stanujemo v pritličju
occuper 100 ouvriers zaposliti 100 delavcev, dati delo 100 delavcem
ce travail m'occupe beaucoup to delo me zelo zaposluje, mi jemlje mnogo časa
encore 3 heures à occuper še 3 ure je treba napolniti s kakim delom
à quoi peut-on occuper le temps? s čim lahko ubijemo čas?
occuper le poste de directeur zavzemati direktorsko mesto
s'occuper de ukvarjati se z, baviti se z, brigati se za, biti zaposlen z
s'occuper de chimie baviti se s kemijo
ne pas s'occuper de politique ne se ukvarjati s politiko
personne ne s'occupe du pauvre vieillard nihče se ne briga za ubogega starčka
je ne sais à quoi m'occuper ne vem, s čim naj se zaposlim, kaj naj počenjam
histoire de s'occuper da se kaj dela, da nismo brez dela