Franja

máčka (-e) f

1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
mačke se gonijo i gatti sono in fregola
mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
morska (zamorska)
mačka cercopiteco (Cercopithecus)
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco

máčka gata f

divja mačka gato m montés
morska mačka macaco m
igrati se mačko in miš jugar al gato y el ratón
hoditi kot mačka okoli vrele kaše andar con rodeos, andarse por las ramas
živeti kot pes in mačka vivir como el perro y el gato
če mačke ni doma, miši plešejo cuando el gato está fuera, los ratones se divierten

mačkon samostalnik
1. (maček) ▸ kandúr, macskaOd nekod je prišel en običajen tigrast mačkon in se mi z vzdignjenim repom ovijal okoli nog. ▸ Valahonnan egy átlagos cirmos került elő, és feltartott farokkal a lábamhoz dörgölődzött.
2. (zrel in izkušen moški) ▸ kandúrKljub napovedi upamo, da to ni bil zadnji nastop ekipe glasbenih mačkonov, ki je pred dvajsetimi leti posnela enega biserov slovenske pop kulture. ▸ Az előrejelzés ellenére reméljük, hogy nem ez lesz az utolsó fellépése ennek a sokat próbált együttesnek, akik húsz évvel ezelőtt a szlovén popkultúra egyik slágerét vették fel.
Ko je bil članek na njegovi mizi, me je poklical, in si mel roke. Deloval je kot pravi uredniški mačkon. ▸ Amikor a cikk az asztalán volt, felhívott a tenyerét dörzsölve. Úgy viselkedett, mint egy igazi szerkesztőségi vén róka.

3. neformalno (postaven moški) ▸ kandúr
Ko si bo najbolj prizadeval, da bi vam dokazal, kak mačkon je, se obnašajte razumsko: pritrjujte mu in ne skoparite s pohvalami. ▸ Amikor a legjobban igyekszik bebizonyítani, hogy mekkora kandúr, viselkedjen racionálisan: erősítse meg ebben a meggyőződésében és ne spóroljon a bókokkal.
Če bi bil tudi ti dober mačkon, ne bi pri svojih štiridesetih letih iskal ženske za v posteljo in pri tem še škrtaril! ▸ Ha megbízható öreg kandúr lennél, nem keresnél negyvenesen kalandokat és nem költekeznél!

mad¹ [mæd] pridevnik (madly prislov)
nor, blazen; nor na kaj (after, about, for, on)
pogovorno jezen, besen, hud (at na, with zaradi)
stekel (žival)

mad as a hatter (ali as a March hare) popolnoma prismuknjen, popolnoma nor
they are having a mad time divje se zabavajo
to drive s.o. mad spraviti koga ob pamet, v bes
it is enough to drive one mad to te lahko spravi ob pamet
to run mad after ponoreti za čem (kom)
like mad noro, kot nor, divje
to run like mad teči na vso sapo
to go (ali run) mad znoreti, ponoreti

Made, die, (-, -n) Tierkunde žerka; figurativ črv; leben wie die Made im Speck živeti kot grof

madidus 3 (madēre)

1. moker, vlažen: Lucan., Plin., vestis V., barba O., madidis Notus evolat alis V., fasciculus litterarum aquā madidus Ci. ep., madidi lacrimis ocelli O. ali samo madidi ocelli O. solzne, genae O. s solzami oblita, comae O. po katerih se cedi mazilo, mokri od mazila, madidi murra capilli O., vestis cocco madida Mart. napojena, (po)barvana, radix suco madida Plin. sočna, fossa O. moker, vodnat, tako tudi palus O., lacus Mart., Iuppiter (= Iupp. Pluvius) Mart. deževni darovalec dežja, m. Capena (sc. porta) Iuv. mokr(otn)a (od tamkajšnjega vodovoda (prim. Mart. 3, 47, 1)); z gen.: rosae madidae divini roris nectaris Ap.; occ.
a) moker od vina = opit, pijan, kot subst. m pijanec, mokri bratec; s pristavljenim abl. vino in brez njega: Mart., Sen. ph., ego te hodie reddam madidum, si vivo, probe, tibi cui decretum est bibere aquam Pl., madidus a vino Vulg., P. F., dies madidi Mart. mokri dnevi = dnevi, ko se veliko pije.
b) omehčan, prhek, mehko (s)kuhan, dokuhan: Pl., Pers., Plin., Mart., semina madidiora Plin.; od tod gnil, pokvarjen: tabe iecur madidum Lucan.; pren.: memoria Caecil. ap. Prisc. oslabel, medel, opešan.

2. metaf. poln česa, obilujoč s čim: glebae auro madidae O. nasičene, artibus, iocis Mart. — Adv. madide mokro: m. madere Pl. „premoker“, močno opit (pijan) biti.

Madon|a [ô] ženski spol (-e …) die Madonna; das Madonnenbild
kot Madona madonnenhaft

madóna (religija) Vierge ženski spol , Madone ženski spol ; (slika, kip) madone ženski spol

ženska lepa kot madona femme ženski spol belle comme une madone

madone [madɔn] féminin, religion madona, Marijin kip ali slika

femme belle comme une madone kot madona lepa ženska

Madžar moški spol (-a …) der Ungar
kleti kot Madžar fluchen wie ein Bierkutscher

Maelius (Mēlius) 3 Mélij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. Sp. Maelius Spurij Melij, bogat plebejski vitez, ki ga je usmrtil Servilij Ahala l. 439 na povelje diktatorja Lucija Kvinkcija Cincinata, češ da stremi za kraljevsko oblastjo: L., Ci., Fl. — Od tod adj. Maeliānus 3 Mélijev: caedes L.; subst. Maeliānī -ōrum, m mélijevci, Mélijevi privrženci: L.

2. Sp. Maelius Spurij Melij je kot tr. pl. l. 436 preganjal nasprotnike prej omenjenega: L., Ci.,

3. Q. Maelius Kvint Melij se je l. 321 udeležil vojne zoper Samnite in doživel zloglasno pogojno predajo pri Kavdiju, ki jo je pozneje zagovarjal v Rimu: L., Ci.

maena (mēna) -ae, f (gr. μαίνα, μαίνη) sardela: Ci., O., Pers., Plin., Mart.; kot psovka: deglupta maena Pl.

Maenius 3 Ménij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znana sta:

1. C. Maenius Gaj Menij, plebejski konz. l. 338, s svojim stanovskim kolegom Kamilom zmagovit v vojni zoper Lacij, poseb. zoper Ancij (Antium); zato so mu na forumu postavili častni (Menijev) steber (columna Maenia; prim. columna); diktator l. 320 in 314, cenzor l. 318: Ci., Plin.

2. Maenius Menij, Lucilijev sodobnik in znan zabavljivec: H., Porph.; nanj se je pozneje nanašal ljudski dovtip, povezan z omenjenim Menijevim stebrom (columna Maenia), češ da si je ob prodaji svoje hiše na forumu cenzorju Katonu izgovoril en steber, s katerega bi mogel gledati gladiatorske igre, ki so potekale na forumu: Porph. — Kot adj. columna Maenia (gl. zgoraj): Ci., Plin., Porph., lex Maenia Ci. Menijev (od nekega ljudskega tribuna Menija predložen) zakon. — Od tod adj. Maeniānus 3 Ménijev, ménijski, subst. Maeniānum -ī, n (ménijski) izzidek, tin, altána, móstovž, pomol, kakršne je dal cenzor Gaj Menij postaviti na hišah, ki so stale ob forumu: Varr. ap. Val. Max., Suet., Vitr., Non., Isid., Fest., P. F.

maeror -ōris, m (maerēre) žalost (kot začasno duševno stanje), otožnost, tuga (naspr. gaudium, laetitia): Acc. et Pac. ap. Non., Pl., Ter., H., Lucr., Iuv., Plin., Eutr., maeror est aegritudo flebilis Ci., maerorem atque luctum deponere Ci., vix sustentare posse maerorem suum doloremque decessionis Ci., clausi in tenebris cum maerore et luctu morte graviorem vitam exigunt S.; tudi pl. = vsakovrstna žalost, razne vrste žalosti: Enn. ap. Ci., Arn., Fr., maculae maerorum Pl., aegritudines, molestiae, maerores Ci., tanti maerores Cat.

maestitia -ae, f (maestus)

1. žalost (kot trajno duševno stanje), (o)tožnost, pobitost (naspr. hilaritas): tacita m. L., in maestitia esse Ci., os vertere in maestitiam T., incessit maestitia animos L.

2. metaf. žalostna kakovost, žalostno stanje: frigorum Col., orationis quasi maestitiam sequi Ci. težiti za nekako mračnostjo v govoru.

màgarac -ārca m osel: pitomi magarac; on se ne da prevariti od svakoga -a; pasti s šarca na -a pasti, priti z boljšega na slabše; ne zovu -a na svadbu da tamo igra nego da vodu nosi; ne lipši, magarče, do zelene trave (dok trava naraste); razumjeti se u što kao magarac u kantar razumeti se na kaj kot zajec na boben

maggio m

1. maj:
bella come una rosa di maggio lepa kot majska roža (deklica)
fare il maggio relig. opravljati majske pobožnosti
maggio francese polit. leto 1968 (v Franciji)
aspettare che venga maggio pren. čakati na maj, zgubljati čas
il maggio della vita pren. mladost

2. majske kulturne prireditve (zlasti v Toskani)

3.
pallone di maggio bot. brogovita, kozja pogačica, kalinje, kalinovje (Viburnum opulus)

magie [maži] féminin magija, čaranje, čarovništvo; figuré skrivna, neumljiva močali vpliv; čar

magie de l'art čar umetnosti
magie des mots moč, vpliv besed
comme par magie na nerazložljiv način, kot začarano
c'est de la magie to je izreden pojav, čarovnija
c'est de la magie noire pour moi (figuré) to je višja matematika zame

magis² (iz *mag-i̯os) ali mage (Pl., Lucr., Pr., Ph., Serv.), adv. (sor. z māgnus)

1. bolj, večinoma s quam, ac, atque
a) za opisovanje adj. in adv. komparativnih oblik: Pl., Ter., Lucr., magis anxius O., magis necessarius Ci., magis dicto audiens N., magis proprie Ci.; occ. v podkrepitev komp.: Iust., Val. Max., Amm., Arn., magis hoc certo certius Pl., tristior ignominiosae pacis magis quam periculi nuntius L., hic enim magis (dokaj) est dulcius Pl., tako tudi: magis aptior quam … Ap.
b) pred glag.: Ter., N., Amm., iam scibo, utrum haec me mage amet an marsupium Pl., magis est admirandum Ci., magis erit parricida Ci., magis aedilis esse non potuisset Ci., scuto vobis magis quam gladio opus est L., praeterita magis reprehendi possunt quam corrigi Ci., eum magis malle (= potius malle) suum consequi, quam … Icti., nihil (haud Pl.) vidi magis Ci. to sem prav dobro videl; z abl. comparationis: quam (sc. Carthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus unam coluisse V.
c) redko pred subst.: magis vir Ci. mož v višjem pomenu besede (prim. male vir), Albanum sive Falernum te magis appositis (= quam apposita, sc. vina) delectat H.; pesn.: magis calor (= maior calor) additus Val. Fl., quis magis anser exta (= maiora exta) ferat Stat.; adv. je včasih izpuščen: tacita bona est mulier semper quam loquens Pl., ipsorum quam Hannibalis interesse L., claris maioribus quam vetustis T.

2. marveč, temveč, prej, raje (prim. gr. μᾶλλον = potius) non invideo, miror magis V., tum magis assentiare, si … Ci., trade magis Stat.; od tod magis velle = malle Ter., L., Val. Max., tudi magis malle = potius malle Ci., Ulp. (Dig.); magis est bolje je, velja bolj kot, velja pred drugim: sed illud magis est quod diximus Icti.; tako tudi z ACI: Vell., Icti. ali z ut, ne: Icti.; magis est, quod … quam quod ali magis est, ut … quam ut Ci. idr. več vzroka je, da (ali stavek z inf.) … kot da (ali stavek z inf.), treba je bolj … kot. Posebne zveze:
a) z abl. mensurae: eo (tanto) magis, redkeje hōc magis tem (toliko) bolj, tem (toliko) več, v soodnosnosti quo (quanto) magis … eo (tanto) magis Ci. idr. čim (kolikor) bolj (več) … tem (toliko) bolj (več), tako tudi (pesn.) tam magis … quam magis V. ali magis quam … magis Pl., magis quam … tam magis ali samo quam magis … magis Pl. tem bolj (več) … čim bolj (več); quo magis … eo minus Ci. čim več … tem manj, quanto minus … eo magis Ter. kolikor (čim) manj … toliko (tem) več, quam magis … minus Pl. čim več … tem manj, quam magis … tanto Pl. čim bolj (več) … toliko (tem) bolj (več); multo (longē) magis Ci. idr. ali impendio magis Ter., Ci. dokaj bolj (več), nihilo magis Ci. idr. niti za las bolj (več), nič bolj = prav tako malo, solito magis ali magis solito L. več kot običajno; podobno: magis etiam = multo magis etiam Ci. še bolj (več).
b) non (neque) magis … quam se (če sta stavkova člena vzporedna) sloveni s prav tako … kakor, ne le … ampak tudi: amicus non magis tyranno quam tyrannidi N.; če prevladuje drugi člen (odvisnik), slovenimo z manj … kakor, ne toliko … kolikor (kot) Ci., L. idr., non magis amore quam more ductus N. manj (ne toliko) iz ljubezni kakor v skladu z običajem.
c) podvojeno (prim. gr. μᾶλλον … μᾱλλον) ali asindet. magis magis V., Cat. ali (nav.) magis magisque, redkeje magis et magis Ci., tudi magis atque (ac) magis V., H., Sen. ph. bolj in bolj; samo magis (kakor gr. μᾶλλον) Ci. bolj in bolj, čedalje bolj (več); magis magisque pogosto v zvezi z in dies ali cotidie Ci., S. idr. od dne do dne čedalje bolj (več); v enakem pomenu tudi magis in dies S. ali cotidie magis S.
d) magis minusve ali magis aut minus (= plus minusve) Plin., Q. več ali manj = magis ac minus Plin., Q. K temu superl. adv. maximē, star. māxumē (iz māximus, māxumus)

1. najbolj, prav, zelo pri adj. in adv. za opisovanje superl. obl.: m. innocens Pl., m. dignus, m. optatus, m. utile Ter., m. celebratus S., eius nomen m. finitum huius periculo Ci., in locis disiunctissimis maximeque diversis Ci., m. contraria Ci., homines m. mediterranei Ci., m. necessarius, m. fidus Ci., m. idoneus Q.; v podkrepitev komp. in superl. = longe dokaj, daleč, nad vse, izmed vseh: Col., Lact., m. ampliori gaudio perfusus Aug., quae (sc. aberratio) m. liberalissima doctoque homine dignissima Ci. ep., m. gravissimam omnium (sc. rem) L.; pri številčnih določilih kvečjemu: puer ad annos natus m. octo Gell.

2. zelo, silno, neizmerno, jako za stopnjevanje pojma (elativ): Pl., Ter. idr., m. velle Ci. zelo rad, orbis terrarum semper nostris m. patuit Ci., vos non timetis eam? Immo vero, m.! (sc. eam timetis) S.

3. zlasti, (prav) posebej, prav posebno, predvsem: m. Athenienses peti dicerentur N., optimus quisque m. gloriā ducitur Ci., ea studia m. laudantur Ci., multa etiam alia vidit, sed illud m. Ci., in noxiis m. et primum quaeritur Ci., alicui m. fidem habere N. pred vsemi, izmed vseh najbolj njemu, m. omnium impediebat, quod … L. najbolj izmed vseh, Iugurtham m. vivum sibi traderent S. če je mogoče, maxime … deinde Varr. ali m. … secundo loco Ci. najprej (najprvo) … potem; non m. ne docela, ne dočista: quibus etiam si ingenium … non m. defuit Ci.; multo m. Ter., Ci. dosti, dokaj, izmed vseh najbolj; pogosto stoji namesto drugih adv., pomen pa lahko razberemo iz sobesedila, npr.: pugnare m. (= acerrime) Pl., iubere m. (= instanter) Pl., alicui confidere m. C. brezpogojno, quadrare in aliquem m. H. kar najnatančneje, Homero m. (= proxime) accedere Q. — Posebne zveze
a) quam ( … ) maxime (= gr. ὡς μάλιστα): memoriam nostram quam m. longam efficere S. kar najbolj dolgotrajen, quam potes, tam m. Pl. ali quam potes m. Ci. idr. kar najbolj moreš; illud mihi vel m. videtur confirmare Ci. največ, najbolj; tudi pri superl.: vel m. humanissime Gell.; cum m. kar najbolj mogoče, kolikor je le mogoče, prav, ravno: Ter., Sen. ph. idr., quae hunc cum m. fiunt Ci. zdaj bolj kot kdaj(koli); tako tudi: tum (tunc) cum m. L., Cu. takrat (tedaj) bolj kot kdaj(koli), hoc cum m. loqueretur Ci. ravno, ko je to govoril, ut nunc m. memini, duo Pl. ravno sedaj, tum m. vinci eas Cu. prav tedaj, quos nuper m. liberaverat Q.; pogosto cum m. pravkar, ravno že: Ci., Sen. ph. idr., nunc cum m. ravno, prav sedaj: Ci. idr., ut cum m. kakor le kdaj: Ter., Ci.; cum … tum m. Pl., Ci. ali cum … tum vel m. Ci. in … in še (prav) posebej, cum in aliis rebus tum in liberis tuendis declaravit N.; ut m. … ita m. Ci. čim bolj … tem bolj ali ita m. … ut m. … Ci. tem bolj … čim bolj, ut m. … ita minime Ci. čim več (bolj) … tem manj.
b) z unus, unus omnium ali samo omnium nad vse, izmed vseh, pred vsemi največ (najbolj): uni huic m. indulgere N., gloriā unus omnium m. floruit N., m. omnium quod elephanti novissimi agminis erant L.
c) z zaimki: ad hunc m. modum disseruit Cu. ali hoc m. modo in Italiam perventum est L. skratka, nekako takole, scutis cetrae m. speciem reddentibus Cu. še najbolj takšni, kakršni so z usnjem prevlečeni ščiti, še najbolj podobni z usnjem prevlečenim ščitom, ut quisque m. … ita m. (minime) Ci. čim bolj (več) kdo … tem bolj, tem več (manj).

Magius 3 Mágij(ev), rodovno ime osk. izvora. Znani so:

1. Magius Magij, praefectus fabrum v Galiji 112—111: Ci.

2. Magius Magij, viator okoli l. 80, Vergilijev ded: Don.

3. Cn. Magius Gnej Magij iz Larina v Samniju: Ci.

4. Decius Magius Decij Magij, vodja rimske stranke v Kapui l. 216: L., Vell., Sil.

5. Lucius Magius Lucij Magij je v vojni z Mitridatom prestopil na njegovo stran, zato ga je senat razglasil za državnega sovražnika: Ci.

6. Minatius Magius Minacij Magij, zvest zaveznik Rimljanov v vojni z zavezniki: Vell.

7. Num. Magius Numerij Magij iz Kremone, Pompejev praefectus fabrum: C., Ci.

8. P. Magius Publij Magij, in dicendo paulo copiosior kot njegov prijatelj Vergilij: Ci.

9. Cn. Magius Atellanus Gnej Magij Atelan, meddix tuticus v Kapui l. 214: L.

10. P. Magius Cilo Publij Magij Cilon, prijatelj Marka Klavdija Marcela, s katerim se je skupaj boril proti Cezarju; Marcel je Cilona ob vračanju v Rim ubil v Pireju v zasebnem sporu, takoj zatem pa je naredil samomor: Ci., Val. Max.

11. Magius Caecilianus Magij Cecilijan, pretor: T.

12. Magius Celer Velleianus, brat Veleja Paterkula, Tiberijev legat v vojni v Dalmaciji: Vell.

13. Marcus Magius Maximus Mark Magij Maksim, procurator Hispaniae: Plin.