Franja

Zadetki iskanja

  • galgo moški spol hrt (= perro galgo)

    vender el galgo a alg koga oslepariti
    ¡échale un galgo! k vragu s tem! temu se ne da pomagati!
  • gallete

    m beber a gallete piti iz vrča, ne da bi ga nastavili na usta
  • gallina f zool. kokoš:
    gallina da uova jajčarica, kokoš nesnica
    gallina da carne kokoš za zakol
    gallina faraona pegatka
    cervello di gallina pren. kurja pamet
    latte di gallina šodo; pren. ptičje mleko
    zampe di gallina krace, čačke, nečitljiva pisava
    andare a letto con le galline pren. hoditi s kurami spat
    PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
    meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi
  • gamaša samostalnik
    1. ponavadi v množini (zaščita čez čevlje) ▸ kamásli
    nepremočljive gamaše ▸ vízálló kamásli
    usnjene gamaše ▸ bőrkamásli
    natakniti gamaše ▸ kamáslit húz
    Poleg dobre obutve in obleke potrebujete še palice, gamaše in male dereze. ▸ A jó lábbeli és öltözék mellé még botokra, kamáslira és kis hágóvasra van szüksége.
    Gamaša popolnoma prekriva površino čevlja ter zagotavlja neprepustnost za vodo in izjemno prileganje nogi. ▸ A kamásli teljesen elfedi a cipő felületét, és biztosítja a vízállóságot, ezen kívül pedig teljesen illeszkedik a lábhoz.

    2. ponavadi v množini (oblačilo) ▸ kamásli, lábszármelegítő, lábszárvédő
    volnene gamaše ▸ gyapjú kamásli
    pletene gamaše ▸ kötött lábszármelegítő
    natakniti gamaše ▸ kamáslit felhúz
    tople gamaše ▸ meleg kamásli
    modne gamaše ▸ divatos lábszármelegítő
    nositi gamaše ▸ kamáslit hord
    H gamašam ali gosto pletenim nogavicam nataknite – sandale. ▸ A lábszármelegítőhöz vagy a sűrűn kötött zoknihoz húzzon – szandált!
    Svetujem ti, da si omisliš tudi gamaše za aerobiko! ▸ Javaslom, hogy szerezz be egy lábszárvédőt aerobikhoz is.
  • gana ženski spol želja, poželenje, vnetost, veselje; ješčnost, tek

    de gana z vnemo, od srca, voljan, vnet
    de (buena) gana (od srca) rad
    de mejor gana rajši
    de mala gana nerad
    de su gana prostovoljno
    darse gana dobiti veselje za
    pago lo que me da la gana plačam, kar se mi zdi prav
    no me da la (real) gana mi ne pade v glavo, ne maram
    hacer gana dobiti tek za jedi
    no tener gana (de) ne bitt voljan, biti nenaklonjen
    ni gana(s) za nobeno ceno, še v sanjah ne
    abrir(se) las ganas de comer dobiti tek
    estar sin ganas ne imeti teka
  • garant, e [garɑ̃, t] adjectif poroštven, jamstven; masculin porok

    je suis garant que ... jamčim, da ...
    votre amitié est mon meilleur garant vaše prijateljstvo mi je najboljše jamstvo
    se porter, se rendre garant biti porok, jamčiti
  • garánt surety, guarantee; (zlasti pravo) bail

    on jim je garánt he goes bail for them, he stands surety for them
    jaz sem garánt, da je to res I vouch (ali I answer) for the truth of it
  • garante

    A) agg. garanten

    B) m, f porok:
    fare da garante jamčiti, biti porok
  • garantírati to guarantee; (dolg, posojilo) to guarantee, to secure; (predmet, proizvod) to guarantee, to warrant; (jamčiti za) to guarantee, to answer for, to vouch for

    lahko ti jamčim, da ni ničesar povedal I can guarantee (ali I can vouch for it) that he said nothing
  • garder [garde] verbe transitif varovati, čuvati, nadzirati, (o)hraniti; paziti; obdržati; streči, negovati

    garder quelqu'un de quelque chose koga pred čim varovati, komu kaj prihraniti
    se garder čuvati se, paziti se, izogibati se (de quelque chose česa); ohraniti se; populaire paziti, biti buden, biti na oprezu
    garder les apparences (ali: les dehors, les bienséances) varovati videz, spodobnost, dostojnost
    garder son calme ohraniti svoj mir, miren ostati
    garder la chambre ne iti iz sobe (zaradi bolezni)
    garder son chapeau ne se odkriti
    garder fidélité àq ostati zvest komu
    garder sous clef držati pod ključem
    garder le lit biti v postelji (zaradi bolezni)
    garder le jeûne postiti se
    garder des fruits (o)hraniti sadje
    garder les mains libres obdržati proste roke
    garder un malade streči bolniku, negovati bolnika
    garder la mesure, le pas držati mero, korak
    garder les moutons pasti ovce
    nous n'avons pas gardé les cochons ensemble (figuré) nisva skupaj krav pasla
    garder sa parole držati svojo besedo
    garder rancune, une dent à quelqu'un jezo kuhati, jezen biti na koga
    garder son sang froid, son sérieux ostati hladnokrven (ohraniti mirno kri), ostati resen
    garder le silence molčati, vztrajati v molku
    garder à vue ne iz oči izpustiti, imeti v vidu
    garde ta vache! (familier) ne daj, da te ogoljufajo!
    garder un secret, garder quelque chose pour soi ohraniti skrivnost, ohraniti kaj zase
    garder la tête froide ostati hladnokrven
    Dieu m'en garde! bog me obvaruj (tega)!
    Qu'est-ce que l'avenir nous garde? Kaj nam bo prinesla bodočnost?
    se garder du froid varovati se mraza
    Gardez-vous de mentir! Izogibajte se laži!
    Je m'en garderai bien! Še mislim ne na to, niti v sanjah ne mislim na to, mi ne pade v glavo!
  • gardon [gardɔ̃] masculin črnooka (riba)

    être frais comme un gardon biti zdrav ko riba, biti svež ko roža
    donner un chabot pour avoir un gardon (figuré) dati teleta, da bi dobili vola
  • garer [gare] verbe transitif postaviti vozilo v garažo (klonico) ali proč od prometa; zapeljati na stranski tir; spraviti na varno

    garer sa voiture au bord du trottoir, dans la cour postaviti avto ob rob pločnika, na dvorišče
    le train est resté garé pendant longtemps vlak je dolgo časa stal na stranskem tiru
    garer ses récoltes spraviti pridelke pod streho
    garer sa fortune spraviti svoje premoženje na varno
    se garer (familier) parkirati, najti prostor za avto
    se garer de quelque chose čuvati se česa; familier postaviti se na varno, ob stran
    avoir du mal à se garer s težavo najti prostor za parkiranje
    je me suis garé pour laisser passer les coureurs umaknil sem se z avtom v stran, da sem pustil mimo dirkače, tekače
    se garer des coups, d'un danger čuvati se udarcev, nevarnosti
    se garer des voitures čuvati se avtomobilov, umikati se pred avtomobili
  • garje samostalnik
    (nalezljiva kožna bolezen) ▸ rüh
    zdravljenje garij ▸ rüh kezelése
    okužiti se z garjamikontrastivno zanimivo megrühesedik, rühöt elkap
    okužba z garjami ▸ rühfertőzés
    Ocenjujejo, da se v svetu okuži z garjami 300 milijonov ljudi na leto. ▸ Az összesítések szerint a világon évente 300 millió ember kap el rühöt.
    Povezane iztočnice: gamsje garje, ušesne garje
  • gas-meter [gǽsmitə] samostalnik
    plinomer

    pogovorno he lies like a gas-meter laže, da se kar kadi
  • gato moški spol maček; prebrisan žepar; premetenec; Madridčan; najstarejši učenec v razredu

    gato de Angora angorska mačka
    gato común domača mačka
    gato montés divja mačka
    andar buscando tres pies al gato prepir iz trte izviti
    correr (ir, pasar) como gato por ascuas kot nor teči, da bi ušli nevarnosti
    dar (vender) gato por liebre koga oslepariti
    no hacer mal a un gato nikomur nič žalega storiti
    lavarse a lo gato zaníkrno (kot maček) se umiti
    llevar el gato al agua pogumno kljubovati nevarnosti
    aquí hay gato encerrado tu nekaj ni v redu, za tem tiči nekaj
    gato escaldado, del agua fría huye oparjen maček se še mrzle vode boji
    el gato maullador nunca buen cazador (fig) kdor veliko govori, malo naredi
    como perros y gatos kot pes in mačka, v večnem sovraštvu
  • gatto m (f -ta)

    1. zool. maček (Felis catus)
    gatto selvatico divja mačka (Felis silvestris)

    2.
    gatto frustato pren. polit cucek
    mal gatto lisjak, prevejanec, tat
    essere come cani e gatti biti si kot pes in mačka
    essere in quattro gatti biti v majhnem številu, biti le za vzorec
    musica da gatti pren. mačja godba, kot bi mačko vlekel za rep
    gatto a nove code hist. bič
    il Gatto con gli stivali Obuti maček

    3. voj. hist. oven

    4.
    gatto delle nevi snežni teptalnik

    5.
    gatto selvaggio divja stavka
  • gaudium -iī, n (gaudēre)

    1. veselje (v srcu), notranja radost (ki jo človek čuti, medtem ko je laetitia veselost, ki se kaže na zunaj): prae gaudio ubi sim nescio TER. od veselja, v enakem pomenu tudi samo gaudio: gaudio lacrumare, triumphare CI., gaudio exsultare CI. ali exilire Q. CI., SUET. alicui manant gaudio lacrimae L., tacitum continere gaudium non potuerunt, quin ... L., legatio, quae gaudio fungeretur T. (= cui mandatum erat, ut gaudium testaretur et congratuletur, sc. Vitellio); s subjektnim gen.: vetera populi Rom. gaudia CI.; z objektnim gen. (nad čim, zaradi česa): g. periculosi saltus superati L. veselje nad tem, da je ... premagal (prekoračil) ... gorovje, gaudia spectatae formae O. da je videl ..., gaudia necis O., gaudium consurgendi T., libertatis novae FL.; gaudium konkr. = razodevanje veselja (radosti): plebes gaudium atque laetitiam agitabat S. je kazalo svoje veselje z glasnim vriskanjem; še pogosteje v tem pomenu pl. gaudia: quibus gaudiis exsultabis! CI., feminarum praecipue et gaudia insignia erant et luctus L.; metaf. veselje, radost stvari in neživih subj.: flos est gaudium arborum PLIN., adamas opum g. PLIN.

    2. evfem. slast, nasladnost, mesena poželjivost, pohotnost, razkošje: TIB., PR., VAL. FL., dediti corporis gaudiis S., mutuaque insinuent inter se gaudia uterque LUCR., cui donet inpermissa ... gaudia H., pestiferum hinc abstulit gaudium L., gaudia Veneris capere (sumere, ferre občutiti) O.

    3. meton. predmet veselja, predmet radosti
    a) (o osebah, večinoma v pl. z edninskim pomenom) slast, ljubljenec, ljubimec: PH., PETR., dum sequeris Clytium infelix, nova gaudia, Cydon V., nec ferre videt sua gaudia ventos V., fugiunt tua gaudia O., falsis attingere gaudia palmis PR.
    b) (o stvareh) vesela vest: cognito repente insperato gaudio GELL.

    Opomba: Pesniki pogosto uporabljajo pl. v edninskem pomenu, daktilski, zlasti V., iz metričnih razlogov poseb. v 5. heksametrovi stopici.
  • gazzēlla f

    1. zool. gazela (Gazella)

    2.
    essere agile come una gazzella biti gibek kot gazela
    occhi da gazzella gazelje oči

    3. pren. žarg. hiter policijski, karabinjerski avto
  • gazzetta f časopis, list, glasilo, časnik:
    Gazzetta Ufficiale Uradni list
    andare sulla gazzetta pren. biti predmet radovednosti, opravljanja
    cose da gazzetta pren. kar vzbuja živo zanimanje
    quella ragazza è una vera gazzetta pren. dekle je huda klepetulja, tračarica
  • geben (gab, hat gegeben)

    1. dati (die Hand, zur Post, in Druck, sein Wort, einen [Kuß] Kuss, in ein Gefäß usw.), dajati (immer wieder geben, die Kuh Milch usw.); von sich geben dati od sebe, Gegessenes: izbruhati; viel/wenig geben auf dosti/malo dati na; ein Wort gab das andere beseda je dala besedo; es jemandem (tüchtig) geben že pokazati, naložiti jih (komu); gib's ihm! daj ga!

    2. den Gästen: ponuditi, Kunst den Körper usw.: podajati, Karten: deliti; ein Theaterstück: izvesti, uprizoriti; eine Veranstaltung, ein Bankett: prirediti; ein Beispiel: navesti

    3. (keine) Antwort geben (ne) odgovoriti; Aufklärung geben informirati; Ausdruck geben izraziti; seine Einwilligung geben (für) privoliti (v); Hilfe geben pomagati; Nachricht geben sporočiti; Rat geben svetovati; die Schuld geben kriviti (za); die Sporen geben spodbosti; Stunden/Unterricht geben poučevati; das Versprechen geben obljubiti; einen Wink geben namigniti; Zeugnis geben pričati

    4. sich geben (benehmen) vesti se, Schmerzen usw.: popustiti, popuščati, unesti se, eine Gelegenheit: pokazati se; sich gefangen geben vdati se; sich zufrieden geben zadovoljiti se; sich den Anschein geben delati se; sich eine Blöße geben pokazati svojo šibko točko; sich Mühe geben truditi se; jemandem zu verstehen geben dati (komu) vedeti/razumeti/na znanje; sich zu erkennen geben razkriti svojo identiteto

    5. es gibt je/so, obstaja; es gibt nicht ni/niso, ne obstaja, Verwechslungen, Streit: prihaja/pride do; das gibt es nicht! to ni mogoče!; da gibt's nichts! tu ni kaj!; so etwas soll es geben tudi kaj takega je očitno možno