Franja

trahō -ere, traxī, tractum (morda iz *dhraghō, *draghō, indoev. kor. *dhrag- vleči, nesti; prim. skr. dhrájati [on] drči, zdrkuje, got. dragan = stvnem. tragan = nem. tragen, ali morda iz vzporednega indoev. kor. *trāgh-, ki ga najdemo v gal. vertragus hrt, hr. trag, tražiti; prim. tudi indoev. kor. *teku̯- teči, skr. tákti (on) hiti, gr. τρέχω tečem, sl. teči, got. þragjan teči, þius sluga, prvotno tekač, sel, stvnem. drigil hlapec)

I.

1. vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), (pri)peljati kaj kam: S., Ci., L. idr., plaustra per montes V., currus tractus cervice draconum O., crates V. z brano prevleči, (pre)branati, naves in saxa V., pelago trahit umida lina (mrežo) V.; poseb. volno „vleči“ (sukati) pri preji = presti: lanam Iuv., lanam manibus Varr., lanam mollire trahendo O., vellera digitis, pensa O., filia pollice Mart., purpuras H.; o osebah: natum in conventum V.; z dat.: Astyanacta avo V. pripeljati k dedu.

2. metaf.
a) potegniti (potegovati, potezati), pritegniti (pritegovati, pritezati) koga v (na) kaj, nagniti (nagibati) koga k čemu, na kaj, nakloniti (naklanjati), pripraviti (pripravljati) koga do česa ali da kaj stori, voditi, zavesti (zavajati), spelj(ev)ati, zapelj(ev)ati, zvoditi (zvajati) koga k čemu, zapelj(ev)ati koga v kaj ali da kaj stori itd.: Cu., Q., Sen. ph., Plin. iun., Fl. idr., sic me mea fata trahebant O., trahit sua quemque voluptas V. zanese, errore, amore, caeli cupidine trahi O., trahimur omnes studio laudis Ci. nas vse vodi častihlepnost (slavohlepnost); smer: diversa (na različne strani) trahunt duo nomina pectus O.; naturā ad imperiii cupiditatem trahi N., trahi et duci ad cognitionis cupiditatem Ci., Lucanos ad defectionem trahere L., gentem ad Macedonas L. pridobi(va)ti za … , trahere in arma, in facinus O. zvabiti (zvabljati), spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), Teucros in proelia V. spodbuditi, izzvati, Drusum in partes T., quid est, quod me in aliam partem trahere possit? Ci. ep., in diversa trahi O. omahovati med dvema sklepoma, (podobno: in diversas curas trahi T.), aliquem in suam sententiam trahere L. pridobiti za svoje mnenje, pridobiti na svojo stran; tudi: quo fata trahant … sequamur V., auctores utroque trahunt L. vlečejo na obe strani = eni pisci poročajo to, drugi ono.
b) nanašati, pripisovati: decus ad consulem L., crimen in se O. nase vzeti (jemati), sebe (o)kriviti, ibidem unā traho Pl. to že prištevam, egomet me adeo cum illis unā ibidem traho Pl. postavljam se z njimi v isto vrsto.
c) razlagati (si), tolmačiti (si), razume(va)ti, vzeti (jemati), imeti, smatrati, šteti za (v, kot) kaj: varie T. = in diversa cuncta L., in deterius T. na hudo (slabše) obrniti (obračati), non bene consulta in virtutem S., in metum, in laudem aliquid T., aliquid in religionem, in prodigium L. vzeti (jemati) kaj za nevarno (zlokobno, zlovešče) v verskem oziru, fortuitu ad culpam T., aliquid ad saevitiam T., ad meliora responsa L. na dobro (stran) obrniti (obračati), gledati z dobre (svetle) strani (plati). —

II.

1. vleči, vlačiti koga, kaj: Pl., Lucr. idr., reos pedibus Ci. ep., Hector circum Pergama tractus O., cum a custodibus in fuga trinis catenis vinctus traheretur C., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. ph., trahere alicuius cadaver per vias Val. Max., alicuius corpus per vias canini cadaveris more Aur., per freta trahar O. se bom dal (pustil) vleči; poseb. ad supplicium trahi S., T., tudi samo trahi S., T. ali a lictoribus trahi L.; pren. (za) seboj (v pogubo) (po)vleči, potegniti (potegovati, potezati): ne pars sincera trahatur O., trahere plures in eandem calamitatem Ci., turris (arbos) ruinam trahit V. se podre, se podira, trahat patriae ruinam O. naj potegne domovino s seboj v pogubo.

2. occ. sem in tja vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): corpus tractum Ci.; pren.
a) vnesti (vnašati) kam nered (zmedo, nemir, razdor), (z)meštrati, zmesti (zmešati), razstrojiti (razstrojevati), povzročiti (povzročati) razkroj (razpad, razdor): Britanni trahuntur factionibus T.
b) premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), razmotriti (razmotrivati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): rationes belli S., cum animo suo S., sese quisque locupletem, victorem domum rediturum, alia huiusce modi animis trahebant S. so domnevali.
c) metaf. zapravljati, razsipati (razsipavati): omnibus modis pecuniam S.
d) metaf. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): sorte laborem V.

3. s seboj (od)vleči (vlačiti), peljati stran (proč), odpeljati, odvesti (odvažati, odvajati), voditi stran (proč): caelum trahit sidera O., leo trahit pecus V., torrens praecipites trahit silvas V., trahere aliquem a templo V., de medio L.; poseb. o zmagovalcu: praedas ex agris L., Dardanides matres trahunt victores Grai O.; occ.
a) (o)pleniti: trahere rapere (gr. ἄγειν καὶ φέρειν) S., Aeduorum pagos T., ne Cirtensium pagi impune traherentur T., quin socios amicos trahant exscindant S. fr.; pren.: partem doloris L. odvze(ma)ti, aliquem ab incepto O. odvrniti (odvračati).
b) o zdravilih „odvajati“ = (o)čistiti: elleborum bilem trahit Plin., trahere pituitas Plin., sanguinem Veg.

4. za seboj vleči (vlačiti): Cu., Sen. ph. idr., amiculum Pl., vestem H., pallam O., togam Val. Max., catenam suam Aug., limum Iust., limum arenamque fluctus trahunt S., terra sua viscera traxit O., stella flammiferum crinem trahens O. = zvezda repatica; o utrujenih ljudeh: corpus fessum L., genua aegra V.; metaf. s seboj voditi, s seboj vlačiti, v spremstvu imeti, za sabo potegniti, za posledico imeti: parvum nepotem ipse trahit V., pueri exsilii comites trahebantur L., parvos trahentes liberos ibant Cu., exercitum, turbam prosequentium mulierum ac spadonum agmen L., secum legionem Val. Max., comitem trahere Vell., furtivis oculorum nutibus adulescentium greges post se Hier. (o koketnih ženskah), traherent … crepuscula noctem O., si tua fata nostrum pudorem non traherent secum O., tantum trahit ille timoris O., novit, quae mox ventura trahantur V. prihodnost.

5.
a) nase ali vase potegniti (potegovati, potezati, vleči), pritegniti (pritegovati, pritezati): aquas ferire et trahere (pri plavanju) O., aquam trahere Sen. ph. piti vodo (o plovilu), tellus elementa traxit O., te quoque, luna, traho (sc. z neba) O.
b) (o dihanju) (v)srkati, dihati, vdihniti (vdihovati, vdihavati): auras ore O., animam L. ali spiritum Col., Plin., Sen. ph., Cels., Cu., Ps.-Q. (Decl.), Amm., spiritum ultimum Sen. ph. zadnjič vdihniti, extremum spiritum Ph. dušo spuščati, v zadnjih vzdihljajih (zadnjem pojemanju, zadnji agoniji, v mrtvašnici) ležati; podobno: odorem naribus Ph. srkati, vonjati, duhati.
c) (o pitju) srkati, srebati, delati požirke, piti: amnem gutture O., merum in auro veteris Arsaraci Sen. tr., pocula arente fauce H.; pren.: furorem per ossa V. vpijati.
d) metaf. α) navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti: Plin. idr., trahere colorem, ruborem O., pallorem Col., calorem O., figuram lapidis, faciem virorum, naturam eandem O., ignes (calorem) O. segre(va)ti se, maturitatem Col., maiorem ex pernicie et peste rei publicae molestiam Ci. nakopati si (= čutiti) nevoljo (gnev), aliquo crimine famam infamem Aug., morbum levem ac perpetuum Lact. nakopati si, navleči si, nalesti se, multa ex vicinorum moribus traxisse T., Plato plus ex moribus quam ex verbis Socratis traxit Sen. ph., multum ex vero traxisse T. precej biti prepojen z resnico, aeternum est, quod a me traxit O.; poseb. dobiti ime, biti (po)imenovan: Cu., Q. idr., mare (sc. Icarium) nomen traxit ab illo (sc. Icaro) O., unde nomen traxere Cerastae O., cognomen ex contumeliā Ci.; toda: nomen tumulati in urbem O. prenesti na mesto. β) prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si: regnum L., decumas Ci., partem patriae hinc V. biti napol domač, cum gratiam recte factorum sibi quisque trahat T., fratrem L. brata vriniti, vsiliti (za konzula).
e) vzeti, jemati: in (za) exemplum O.

6. ven, iz česa, kvišku potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči (vlačiti); z izhodiščem: ferrum e (a) vulnere O., telum de corpore O., gladium de visceribus Mart., aquam ex puteis Ci. dvigati, zajemati; brez izhodišča: manu temptat trahere telum O.; pren.: vocem imo a pectore V., gemitus e corde O., suspiria penitus O. globoko vzdihniti (vzdihovati), voce traham purā Pers.; metaf. izpelj(ev)ati, izvesti (izvajati), posne(ma)ti: originem ab (ex) aliquo H., Plin. izvirati, licentiam inde Cu., sermonem ab initio Ci.

7. zvi(ja)ti, skrčiti (skrčevati): vincla trahit galeae O., ignis coria trahit et conducit in unum Lucr., nervos Lucr., vela V. speti (spenjati) jadra, vultūs O. nagubančiti, nagubati, namdrniti, namrdati; prolept.: haec si rugam trahit Iuv. če ti ta zguba obraz, septem gyros, septena volumina traxit V. naredila je sedem krogov, sedem svitkov, fluctus sinum trahit V. val se vzpne (vzpenja). —

III.

1. iztegniti (iztegovati, iztegati, iztezati), raztegniti (raztegovati, raztezati), podaljšati (podaljševati), zategniti (zatezati, zategovati): pedum digitos traxit O., Apollo aures (sc. Midae) trahit in spatium O., verbum Sil. zatezati; v pass. raztegovati se, vleči se: quam circum (sc. zonam) extremae trahuntur V.

2.
a) metaf. (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), pretolči, zatezati, zavleči (zavlačevati), odlašati: tempus O., tempus iurgiis S., noctem sermone O., V., per pocula noctes Mart., vitam in tenebris luctuque O. životariti, vitam quoque modo Plin., vitam luxu Ph., vitam asperam in silvis Ph., quietem Pr. spati, segne otium T. predajati se lenobnemu brezdelju, bellum, pugnam L., comitia Ci., morbum Cels., fata Val. Fl. udržati, zadrž(ev)ati, odložiti (odlagati), frustra laborem V. zastonj se ukvarjati (ubijati) z nehvaležnim delom; intr. = trajati, trpeti: decem annos traxit ista dominatio Fl., qui ceterā parte anni traxerunt (so životarili), resolvuntur tempore autumni Cels., in morbo diutius trahere Cels. osta(ja)ti (biti) bolan.
b) koga muditi, zadrž(ev)ati, starati koga, za nos voditi, pustiti čakati: aliquem sermone, quousque … Val. Max., aegros Cels., legati querentes trahi se a Caesare Suet. — Od tod

1. adj. pt. pf. tractus 3
a) „privlečen“ = prihajajoč, izvirajoč: venae a corde tractae Ci.
b) gladko tekoč, gladek, ne zatikajoč se, ne hrapav: sermonis genus Ci., oratio tracta et fluens Ci.

2. subst. tractum -ī, n
a) (po)sukana volna (preja): suis manibus lanea tracta ministrasset infectori Varr., tractaque de niveo vellere ducta putat Tib.
b) plast, sloj iz več plasti sestoječega kolača, tanko kolačno testo: Ca.; enako tracta -ae, f: Plin.

Opomba: Inf. pf. trāxe = trāxisse V.

trā-iciō (soobl. prvotnega trāns-iciō) -ere -iēcī -iectum (trāns in iacère)

I.

1. čez (preko) vreči, metati, ustreliti (streljati), položiti (polagati), prenesti (prenašati), (po)čez dati (dajati), déti, dejáti (dévati): neque ullum telum traiciebatur C., vexillum trans vallum traiecit L., pontibus traiectis Hirt. (po)čez položiti moste (mostove) (od stolpa do stolpa); pesn.: funis traiectus V. okoli (jambora) ovita vrv, malis antennisque de nave in navem traiectis L. čez upogniti, upogniti, tako da molijo nad (čez) … , pondus (sc. corporis) equo alterno Pr., pedes super acervos Pr. ali per ardentes acervos membra O. preskočiti; pren.: arbitrium traiecit in omnes O. je prenesel, ex illius invidiā aliquid in te traicere Ci.

2. vtakniti (vtikati) skozi kaj, pretakniti (pretikati): perticas Varr., traiectus per aures surculus Plin.

3. preli(va)ti, presuti (presipati, presipavati): aliquid in alia vasa Varr.

4. metaf. spraviti (spravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), voziti, prevesti (prevažati) kam (v, na, čez kaj): Athenas magnam partem fortunarum suarum traiecit N., pecora in saltūs Iust., legiones in Siciliam L., copias trans flumen C. ali trans fluvium L.; pass.: traiectus in Africam Ci. ali in Galliam T.; z acc. (redkeje abl.) predmeta, s katerim se vrši dejanje; ta acc. je odvisen le od praep., s katero je glag. zložen: Caesar equitum partem flumen transiecit C., exercitus Pado traiectus Cremonam L.; refl.: sese duabus navibus in Africam L., sese ex regiā ad aliquem C., sese Alpes Brutus in Ci. ep.; pren.: traicere verba Ci. prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati), dolore lateris traiecto in cor H. bolečina je udarila na srce. —

II.

1. prekoračiti (prekoračevati) kaj, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti, prevesti (prevažati) se čez kaj, preko česa, prebroditi kaj, prebresti kaj, prebi(ja)ti se čez kaj, iti (priti) čez kaj, prek(o) česa, preiti (prehajati): ratibus Trebiam L., Rhodanus traiectus L.; obj. ni izražen: classis ex Africa traicit (sc. mare) L., traicere classe praedatum in Africam L., Aegaeo mari traiecit L., ex Hispania in Mauretaniam L., Cassandriam inde L., huc hibernis iam mensibus Suet., nando (sc. flumen) L., Suet. preplavati reko, plavati čez reko; pren.: ad nos traiecturum illud incendium esse L. ali traiecturum id malum in coloniam L. da udari (preide) na (v) …

2.
a) metaje preseči (presegati, presezati) kaj s čim: murum iaculo Ci. (metalno) kopje vreči (metati) čez zidovje.
b) prebosti (prebadati), predreti (predirati): pilum mittit atque murum traicit C., aliquem gladio Auct. b. Alx., aliquem venabulo L., ei femur tragulā traiecit C., lanceā infestā medium femur alicuius Hirt., cervum sparo tragulāve Varr. fr., tegimentum tormento C., sibi gladio pectus Auct. b. Afr., se cultro coquinari Varr.; pesn.: sagitta … tempora ferro traicit (po novejših izdajah transigit) V.; z gr. acc.: traiectus terga sagittā O.; occ. predreti (predirati) kaj, prodreti (prodirati) skozi kaj, prebi(ja)ti kaj, prebi(ja)ti se skozi kaj: magna pars equitum mediam traiecit aciem L.

trait [trɛ] masculin požirek; poteza, črta; vleka, vlečenje; vprežnica (vrv, jermen); strelica, puščica; streljanje (z lokom); ostra opazka; dober domislek; sijajna misel; dejanje; odnos, ozir (à do); pluriel poteze v obrazu

à grands traits v velikih požirkih
comme un trait kot strelica hiter
d'un (seul) trait z eno (samo) potezo
(tout) d'un trait v dušku
bête féminin, animal masculin de trait vprežna živina, žival
trait corrompu prostoročno potegnjena črta
trait de courage hrabro dejanje
trait de génie genialna poteza
trait de caractère poteza v značaju
trait de pinceau poteza s čopičem
trait d'esprit duhovit domislek
trait d'union vezaj
avoir les traits réguliers imeti pravilne poteze v obrazu
avoir trait à nanašati se na, imeti zvezo z
boire à longs traits piti v dolgih požirkih
boire d'un (seul) trait izpiti na dušek
copier trait à trait kopirati črto za črto, zelo natančno
décrire, raconter à grands traits opisati, pripovedovati v glavnih potezah
décocher un trait izstreliti puščico (à quelqu'un proti komu)
dormir jusqu'à midi d'un seul trait spati nepretrgoma do poldneva
partir, filer comme un trait kot puščica odleteti, švigniti, planiti
(figuré) il ne reste qu'à tirer un trait in sedaj potegnimo črto in pozabimo vse staro!
servir de trait d'union entre deux partis opposés biti, rabiti za posrednika med dvema nasprotnima si strankama

trájati to last, to continue; to take time; to be; to go on

to mi traja predolgo I can wait no longer
to ne more dolgo trájati that cannot last (ali go on for, continue for) long
to traja že nekaj let this has been going on for a few years
to bo dolgo trajalo it will take along time
to mi bo dolgo trajalo this will last me for a long time
to bo trajalo vsaj do jutri it will last out the night
prelepo, da bi trajalo too good to last
dokler bo trajalo lepo vreme, ostanemo na deželi as long as the fine weather continues we shall remain in the country
kratko, malo časa trájati to be of short duration
vihar je trajal vso noč the storm lasted all night long
potovanje bo trajalo 5 dni the journey will last 5 days
ta igra nam traja predolgo we find this play too long
trájati dalj (časa) kot (kaj) to outlast (something)
naše življenje traja le kratek čas our life is but a short span

tramonto m

1. zahod, zaton:
dall'alba al tramonto od zore do mraka, ves dan

2. pren. konec:
essere al tramonto biti zelo star, biti na koncu (življenjske poti); ekst. biti v zatonu

trample [træmpl]

1. prehodni glagol
(po)teptati, (po)gaziti; pohoditi, hoditi po

2. neprehodni glagol
gaziti, teptati

to trample underfoot vreči pod noge in poteptati
to trample on the flowers pohoditi cvetlice
to trample to death do smrti poteptati, pogaziti
he trampleed (up) on my feelings poteptal (užalil) je moja čustva
I don't like to be trampled on ne maram, da mi kdo stopa po nogah, da prezirljivo ravna z menoj
trample down prehodni glagol poteptati, pogaziti, pohoditi; figurativno zmrviti, (po)tlačiti, zlomiti, neusmiijeno ravnati s kom

Träne, die, (-, -n) solza; die Tränen zurückhalten zadrževati solze; den Tränen nahe sein: sie ist ... gre ji na jok; den Tränen freien Lauf lassen izjokati se; Tränen vergießen točiti solze; Tränen lachen nasmejati se do solz; Tränen in den Augen haben imeti solzne oči; jemandem keine Tränen nachweinen ne jokati za kom; seine Tränen hinunterschlucken požirati solze; keine Träne wert ne vreden solz; in Tränen aufgelöst ves objokan; in Tränen ausbrechen bruhniti v jok; mit den Tränen kämpfen zadrževati solze; unter Tränen v solzah; zu Tränen rühren ganiti do solz

trānsilis -e (trānsilīre) preskakujoč z enega na drugo drevo, segajoč, razpenjajoč se od enega do drugega drevesa: palmes Plin.

trānsitus -ūs, m (trānsīre)

1. prehajanje, prehod, prekoračitev, prekoračenje, prečkanje, prestop: Iul. Val. idr., difficili transitu flumen C., qua in Graeciam brevissimus transitus Plin., transitum deinde in Indiam fecit Iust., flumine impeditus transitus Hirt., transitum claudere L., Batavos transitu arcere T.; s subjektnim gen.: Hasdrubalis L., regis T.; z objektnim gen.: Alpium T. ali Araxis fluminis Iust. čez … ; pren. prehod: in illo a pueritiā in adolescentiam transitu Q., datus est verbis ad amicas transitus aures O. besede morejo dospeti do … ušes = besede lahko naletijo na … ušesa, membris exilibus brevis est transitus in undas O., versuum transitus Q. od vrste do vrste.

2. occ.
a) prehod = (pre)selitev: voluntarius in urbem nostram Iunonis transitus Val. Max.
b) prehod = hoja, hod skozi kaj: Poeno per agros urbesque suas transitum dare (dovoliti) L., transitum non dare L. epit., Iust.
c) prestop, prehod h komu, v kaj: formido provinciam ad Vitellium vertit facili transitu ad validiores T., transitus in alienam familiam Gell.
d) prehod = hoja mimo, mimohod: tempestatis Ci., capta in transitu urbs T.; pren.: in transitu Q. ali per transitum Serv. tako rekoč mimogrede, površno.

3. metaf.
a) prehod, prehajanje v govoru, pripovedi: ad alia, ad diversa, in aliud rhytmi genus Q., unde venusti transitus fiunt Q., magno spatio divisus est a senatu ad poëtam Accium transitus Val. Max. velik skok je od senata do pesnika Akcija, sed quoniam in Armeniam transitus facimus Iust. prehajamo k Armeniji.
b) prehod, prehajanje, sprememba, spreminjanje, pretvorba v kaj: in figuras alias Plin.; poseb. α) sprememba, spreminjanje glasov v glasbi: Q. β) prehod, prehajanje (prelivanje) barv (iz sence v svetlobo): colorum Plin., in quo (sc. arcu) diversi niteant cum mille colores, transitus ipse tamen spectantia lumina fallit O. γ) kot gram. t.t. prehajanje = sprememba, spreminjanje samostalnikov in glagolov glede na sklanjatev in spregatev, sklanjatev in spregatev, sklanja in sprega: Varr.

4. meton. prehod, kraj (mesto) prehoda, starejše prehodišče: eius fossae transitum ponticulo lignes coniunxit Ci., transitūs insidĕre L., transitus spiritūs Plin. sapnik, dušnik, traheja.

translate [trænsléit] prehodni glagol
prevesti, prevajati; prenesti; tolmačiti, interpretirati
tehnično predelati, spremeniti, pretvoriti; dešifrirati, naprej poslati (telegram)
cerkev premestiti
zastarelo prevzeti, zamakniti
sleng skrpati, zmašiti skupaj kaj iz starega materiala

to translate Cankar into English prevesti Cankarja v angleščino
to translate from the French prevesti iz francoščine
to translate from German into English prevesti iz nemščine v angleščino
to translate from word to word dobesedno prevesti
to translate ideas into actions spremeniti ideje v dejanja
kindly translate! prosim, razložite jasno, kar mislite!
do not translate my hesitation as ill-will ne tolmačite si mojega oklevanja kot neprijaznost
to translate into film adaptirati za film
neprehodni glagol
biti primeren za prevajanje

this books translates well ta knjiga se da lepo prevajati

transport [ó] moški spol (-a …) der Transport, die Beförderung; (prevoz) die Überführung; (prevozništvo) der Fahrbetrieb; (transportiranje) die Förderung (tirnični Gleisförderung, tračni Bandförderung); -transport (hladilni Kühltransport, bolnika/bolnikov Krankentransport, enote/enot Truppentransport, lesa Holztransport, pohištva Möbeltransport, ujetnikov/zapornikov Gefangenentransport, zbirni Sammeltransport, zračni Lufttransport, živine Viehtransport)
transport po železnici der Eisenbahntransport, die Bahnbeförderung
transport in skladiščenje zamrznjene hrane die Gefrierkette
transport od hiše do hiše/od vrat do vrat der Haus-zu-Haus-Verkehr
vodja transporta der Transportführer
biti sposoben za transport transportfähig sein
ne biti sposoben za transport transportunfähig sein

travail, pluriel travaux [travaj, vo] masculin delo, delovanje; napor, naprezanje; chimie vrenje; pluriel porodne bolečine

sans travail brez dela, brezposeln
travail agricole delo na polju, kmečko delo
travail d'amateur nestrokovno, slabo delo
travaux pluriel d'amélioration amelioracijska dela
travaux pluriel d'assainissement asanacijska dela
travail de bureau pisarniško delo
travaux pluriel du bâtiment gradbena dela
travail à la chaîne delo na tekočem traku
travail collectif, continu, de dimanche kolektivno, nepretrgano, nedeljsko delo
travail du cidre vrenje jabolčnika
travail du bois obdelovanje lesa
travail à domicile delo na domu
travaux pluriel d'entretien vzdrževalna dela
travail d'épreuve preskusno delo
travail féminin žensko deto
travaux pluriel forcés (à perpétuité) (dosmrtno) prisilno delo
travail à forfait, à la pièce, à la tâche akordno delo
gros travaux pluriel groba dela
travail illicite, noir nedovoljeno delo, delo na črno
travail de longue haleine dolgotrajno delo
travaux pluriel d'infrastructure, de superstructure nizke, visoke gradnje
travail intellectuel, manuel duševno, ročno delo
travail à mi-temps, à plein temps polovična, polna delovna zaposlitev
travail à la machine strojno delo
travaux pluriel ménagers gospodinjska dela
travail de nuit nočno delo
travaux pluriel au nivellement planiranje (zemljišča)
travail occasionnel priložnostno delo
travail payé à l'heure od ure plačano delo
travail préparatoire pripravljalno delo
travail produit produktivnost
travaux pluriel publics javna dela
travail qualifié kvalificirano delo
travail de réparation popravljalno delo
travail de Romain (figuré) dolgo in naporno, trdo delo
travaux pluriel routiers cestna dela
travail saisonnier sezonsko delo
travaux pluriel de sauvetage reševalna dela
travail en série serijsko delo
travaux pluriel de voirie urbaine cestna dela v mestu
accident masculin du travail nezgoda pri delu
Bureau masculin International du Travail Mednarodni urad za delo
arrêt masculin de travail ustavitev dela
cessation féminin du travail prenehanje dela
chantier masculin de travail delovišče
conditions féminin pluriel du travail delovni pogoji
conflits masculin pluriel du travail delovni spori
contrat masculin de travail delovna pogodba
division féminin du travail delitev dela
droit masculin au travail pravica do dela
durée féminin du travail delovni čas
financement masculin des travaux finariciranje del
heures féminin pluriel de travail delovne ure
incapacité féminin du travail nesposobnost za delo
(figuré) inspecteur masculin des travaux finis lenuh, ki samo gleda, ko drugi delajo
législation féminin du travail delavska zakonodaja
livret masculin du travail delovna knjižica
marché masculin du travail borza dela
ministère masculin du travail ministrstvo za delo
le monde du travail delavstvo
office masculin du travail urad za delo
Parti masculin du Travail (angleška) delavska stranka
poste masculin de travail delovno mesto
protection féminin du travail zaščita pri delu
semaine féminin de travail delovni teden
supplément masculin pour travail pénible dodatek za težko delo
tribunal masculin du travail sodišče za delo
vêtements masculin pluriel de travail delovna obleka
avoir le travail facile z lahkoto delati
avoir du travail imeti delo (opravke)
cesser le travail prenehati z delom
être en travail biti, ležati v porodnih bolečinah
être surchargé de travail biti preobložen z delom
faire du travail supplémentaire opravljati dodatno, nadurno delo
se mettre au travail lotiti se dela
réduire la durée du travail skrajšati delovni čas
travaux! gradbena dela! gradbišče!

travel² [trævl] prehodni glagol
potovati (zlasti daleč, v tujino); voziti se; potovati poslovno
ekonomija potovati kot trgovski potnik
figurativno klatiti se, iti sem in tja; širiti se (o svetlobi); razprostirati se, raztezati se; hitro se gibati, teči, premikati se, drveti
prehodni glagol
prepotovati, prehoditi
ekonomija prepotovati (področje) kot trgovski potnik

to travel by boat (air, rail) potovati z ladjo (letalom, železnico)
to travel for one's health (pleasure) potovati zaradi zdravja (za zabavo)
to travel light potovati brez (ali z malo) prtljage
he travels in silks on je trgovski potnik za svilo
the crane travels along the rails tehnično žerjav se premika po tračnicah
sound travels faster in water than in air zvok se širi hitreje v vodi kot v zraku
to travel Europe from end to end prepotovati Evropo od enega konca do drugega

travmátičen (-čna -o) adj. traumatico:
ekst. travmatičen odnos do česa rapporto pregiudizievole con qcs.

tŕd (-a -o)

A) adj.

1. duro:
trda postelja letto duro
trda tla pavimento duro
trda koža pelle dura
trdi sir formaggio duro
trda platnica copertina cartonata

2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
trdo življenje vita dura
trda revščina miseria nera

3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trda tema oscurità profonda, buio pesto
delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
biti trd essere alticci
trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
biti trde glave avere la testa dura
šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
imeti trdo kožo avere la pelle dura
potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
vladati s trdo roko governare con mano dura
iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
biti trdega srca essere spietati, inflessibili
pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
trd od strahu irrigidito dallo spavento
trda droga droga pesante
trda gradacija forte gradazione
metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
trda kovina metallo duro
trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
anat. trda mrena dura madre
kem. trda voda acqua dura
med. trdi čankar ulcera dura
anat. trdo nebo palato duro
inform. trdi disk disco rigido
bot. trdi les legno duro
lingv. trdi znak carattere, segno duro
agr. trdo žito grano duro

B) tŕdi (-a -o) m, f, n
trda mu prede fa una vita dura
trda gre komu è al verde, a corto di denaro
spati na trdem dormire sul duro
v trdo kuhano jajce uovo sodo
udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente

tread^*2 [tred]

1. neprehodni glagol
stopati, korakati, iti, hoditi; neposredno slediti

2. prehodni glagol
iti po, stopiti (na), gaziti, tlačiti; krčiti, utreti (pot); plesati (ples); pohoditi, pogaziti, zmečkati; naskočiti

to tread on s.th. stopiti na, pohoditi kaj
to tread on s.o's corns (toes) stopiti komu na kurje oko (na prste)
(to seem) to tread on air figurativno plavati na oblakih, biti ves iz sebe od veselja
to tread the stage (the boards) iti med gledališke igralce, nastopiti na odru
do not tread on the grass! ne hodite po travi!
to tread (as) on eggs iti kot po jajcih, figurativno ravnati, postopati oprezno
to tread on s.o.'s he heels biti komu za petami
to tread a hen naskočiti kokoš (o petelinu)
to tread grapes tlačiti grozdje
he will tread in his father's footsteps šel bo po očetovih stopinjah
to tread lightiy nastopati oprezno
to tread on s.o.'s neck figurativno imeti koga v popolni oblasti
to tread a measure plesati
to tread a path utreti si pot
to tread the room stopati po sobi
to tread under foot pogaziti
to tread warily oprezno postopati
to tread water držati se pokonci hodeč v vodi

tréba

tréba je it is necessary
kot tréba as it should be, properly, suitably
napravi to kot tréba! do it properly!
ni tréba! no need!
kaj ti tréba več? what more do you want?
če bi bilo tréba (= v potrebi) if need be
ne izostani dljè kot tréba! don't stay away longer than you need!
ni mi tréba tvojega denarja I don't need your money
tréba mi je I need, I want
to je tréba storiti this must be done
tréba je samo reči in... you have only to say the word and...
še marsikaj bo tréba napraviti there is still much to be done
ni se ti tréba bati you needn't fear (za for)
tréba bi ga bilo kaznovati he ought to be punished
ni se tréba čuditi, da... it is not to be wondered at that...
ni ti tréba skrbeti you need not trouble
tréba je delati, če hočeš uspeti you must work if you want to succeed
če je tréba, bom to jutri naredil I'll do it tomorrow, if it is necessary (ali if need be)
tréba bo še tri tedne, da končamo to delo it will take us three weeks to finish this job
pol ure nam je bilo tréba hoditi do postaje it took us half an hour to walk to the station

trecho moški spol prostor, del poti; razdobje, doba; vmesni prostor

andar un buen trecho lep del poti prehoditi
a trechos tu in tam, od časa do časa

tréfonds [trefɔ̃] masculin globina, dno; kar je pod zemljo; figuré največja skrivnost

être ému jusqu'au tréfonds de l'âme, du cœur biti ganjen do dna duše, srca
connaître e fond et le tréfonds d'une affaire poznati zadevo do zadnje potankosti

trempé, e [trɑ̃pe] adjectif na-, po-, pre-, zmočen; moker; kaljen (železo); razredčen (vino); figuré prežet (de z); energičen, trden (značaj)

pain masculin trempé namočen kruh
acier masculin trempé kaljeno jeklo
vêtements masculin pluriel trempés premočena obleka
visage masculin trempé de larmes od solz oblit obraz
trempé jusqu'aux os premočen do kosti (od dežja)
trempé de sueur ves oblit, moker od znoja, oznojen
trempé comme une soupe popolnoma premočen