zdrávljenje (-a) n cura, terapia, trattamento:
biti na zdravljenju essere in cura
dolgotrajno, pravočasno, uspešno zdravljenje cura lunga, tempestiva, efficace
ambulantno, domače zdravljenje cura ambulatoriale, domiciliare
individualno, skupinsko zdravljenje cura, terapia individuale, di gruppo
klimatsko zdravljenje cura climatica
konservativno zdravljenje terapia conservativa
ležalno zdravljenje cura del riposo
odprto zdravljenje opeklin, ran trattamento all'aperto di ustioni, ferite
okupacijsko zdravljenje terapia occupazionale
stacionarno zdravljenje cura ospedaliera
zdravljenje bolezni nosoterapia, cura delle malattie
zdravljenje govornih motenj logopedia
zdravljenje s toploto, z dieto, z vodo, z zelišči termoterapia, dietoterapia, idroterapia, fitoterapia
Zadetki iskanja
- zdravnik samostalnik
(poklic) ▸ orvossodelovati z zdravniki ▸ orvosokkal együttműködikzdravnik svetuje ▸ orvos tanácsolzasebni zdravnik ▸ magánorvosklubski zdravnik ▸ kluborvosreprezentančni zdravnik ▸ válogatott orvosaugleden zdravnik ▸ tekintélyes orvosobiskati zdravnika ▸ orvoshoz elmegypoklicati zdravnika ▸ orvost hívat, orvost felhívpomanjkanje zdravnikov ▸ orvoshiányobisk zdravnika ▸ látogatás orvosnálstavka zdravnikov ▸ orvossztrájk, orvosok sztrájkjanasvet zdravnika ▸ orvos tanácsanavodilo zdravnika ▸ orvos utasításaizbira zdravnika ▸ orvos választásazdravnik koncesionar ▸ társadalombiztosítóval szerződött orvosobisk pri zdravniku ▸ kontrastivno zanimivo orvoshoz megypregled pri zdravniku ▸ kontrastivno zanimivo orvosi vizsgálatzdravnik v bolnišnici ▸ kórházi orvoszdravnik v ambulanti ▸ orvos rendelőbenposvet z zdravnikom ▸ tanácskozás orvossalpogovor z zdravnikom ▸ megbeszélés orvossalzdravnik s koncesijo ▸ társadalombiztosítóval szerződött orvosodpeljati k zdravniku ▸ orvoshoz visznapotiti k zdravniku ▸ orvoshoz beutalposvetovati se z zdravnikom ▸ orvoshoz fordulpogovoriti se z zdravnikom ▸ orvossal megbeszélzdravnik predpiše zdravilo ▸ orvos felírja a gyógyszertzdravnik pregleda koga ▸ orvos megvizsgál valakitzdravniki opozarjajo na kaj ▸ orvos figyelmeztet valamirePo nasvetu zdravnika je vzel zdravila, ki jih je imel doma. ▸ Az orvos tanácsára az otthoni gyógyszereit vette be. - zdrávstvo health service, health care; medical service; sanitation; sanitary measures pl; hygiene
nauk o zdrávstvu hygiene, hygienics pl (s konstr. v sg) - zdrsávati (-am) | zdŕsniti (-em) imperf., perf.
1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
noge so mu zdrsavale na mokri travi i piedi sdrucciolavano sull'erba bagnata
2. avt. slittare, sbandare:
zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste l'auto sbandò di strada a causa della carreggiata bagnata
3. pren. (neopazno iti, oditi) andarsene quatti quatti
4. pren. (znižati, zmanjšati se) calare, scendere:
temperatura je zdrsnila pod ničlo la temperatura è calata sotto lo zero
zdrsniti po družbeni lestvici scendere nella gerarchia sociale
5. pren. sfuggire, scappare; cadere; sprofondare:
beseda mu je zdrsnila z jezika gli scappò detto
zdrsniti v pozabo cadere nel dimenticatoio
zdrsniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrsniti v žalost sprofondare nella malinconia
pogovor je zdrsnil od vremena na dogodke v mestu il discorso passò dal tempo agli ultimi avvenimenti cittadini
zdrsniti na kolena cadere in ginocchio
zdrsniti v čevlje, hlače infilare le scarpe, i pantaloni - zdŕsniti glisser
zdrsniti iz roke (iz rok) glisser de la main (des mains), (s') échapper - zdrúžen (-a -o) adj.
1. unito, riunito; consociato:
ekon. združena podjetja aziende consociate
Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
Združene države (Amerike) Stati Uniti (d'America)
združen v zvezi federato
2. biti združen z, s essere legato a, comportare:
potovanje je združeno z velikimi izdatki il viaggio comporta forti spese - združeváti (-újem) | zdrúžiti (-im)
A) imperf., perf.
1. unire, combinare; legare:
združevati besede v stavke unire le parole in proposizioni
2. collegare:
stavbi združuje pokrit hodnik i due edifici sono collegati per mezzo di una galleria
3. (biti skupen) unire, accomunare:
skrb za otroke združuje starše in učitelje la sollecitudine per i ragazzi unisce genitori e maestri
4. combinare, conciliare:
združevati prijetno s koristnim combinare l'utile e il dilettevole
5. assommare, accoppiare:
kritika naj združuje pravičnost in ostrino la critica accoppi obiettività e rigore
6. ekst. unire, unificare:
združiti Evropo unificare, unire l'Europa
7. cumulare:
združevati več funkcij cumulare le cariche
ekon. združevati, združiti v konzorcij consorziare
B) združeváti se (-újem se) | združíti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. unirsi, fondersi:
predmestna naselja se združujejo z mestom i quartieri periferici si congiungono alla città
2. collegarsi, associarsi; coalizzarsi:
gospodarsko, strokovno se združevati associarsi economicamente, professionalmente
politično se združevati coalizzarsi
polit. proletarci vseh dežel, združite se! proletari di tutto il mondo, unitevi!
3. (imeti spolni odnos) accoppiarsi; copulare - zedíniti to unite; to unify
zedíniti se to unite, to agree (o čem on something), to come to an agreement (ali to terms) (s kom with someone) - zélje (-a) n bot., vrtn. cavolo, cavolo cappuccio (Brassica oleracea):
saditi zelje piantare i cavoli
zelje gre v glave, dela glave i cavoli accestiscono
kisati, ribati zelje inacidire, grattugiare i cavoli
gastr. kislo zelje s kranjsko klobaso krauti e salsiccia della Carniola
posiljeno zelje cavoli stufati
sladko zelje cavoli lessi
hoditi komu v zelje ficcare il naso in cose che non ti riguardano; fare la corte, circuire la moglie, la ragazza di qcn. - zemeljska ožina stalna zveza
(pas kopnega) ▸ földszoros
Polotoke, ki so skoraj povsem obdani z vodo, povezuje s kopnim zemeljska ožina. ▸ Azokat a félszigeteket, amelyeket szinte teljes egészében víz vesz körül, egy földszoros köti össze a szárazfölddel. - zemlj|a1 [ê] ženski spol (-e …) (prst) die Erde, agronomija in vrtnarstvo das Erdreich, der Boden (apnenčasta Kalkerde, barvilna Farberde, humozna Humuserde, kompostna Komposterde, rdeča Roterde, solnata Salzboden, šotnata Torfboden, vrtnarska Einheitserde, vrtna Gartenerde, za kaktuse Kakteenerde, za lončnice Blumenerde)
agronomija in vrtnarstvo gola zemlja blanke/nackte Erde
izkopana zemlja gradbeništvo, arhitektura der Erdaushub
zrahljana odtajana zemlja die Frostgare
kemija redke zemlje Seltene Erden množina, Yttererden
kepa zemlje der Erdklumpen
kup/kupček zemlje der Erdhaufen
plast zemlje die Erdschicht
razkuževanje zemlje s paro die Erddämpfung
velike količine zemlje Erdmassen množina
okus po zemlji der Erdgeschmack
poln zemlje erdig
vsebujoč zemljo erdhaltig
brez zemlje erdelos, bodenlos - zg. (= zgoraj) o. (oben)
gl. zg. s. o. (siehe oben) - zganíti (-em)
A) perf.
1. piegare, ripiegare (il foglio, il giornale)
2. muovere:
zganiti roko muovere il braccio
zganiti z rameni scrollare le spalle, fare una spallucciata
veter zgane veje il vento muove i rami
3. pren. scuotere:
bližajoča se nevarnost ga je zganila iz otopelosti l'approssimarsi del pericolo lo scosse dall'apatia
4. knjiž. (vznemiriti) turbare; eccitare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nikoli ne zganiti jezika non aprir bocca
za koga ne zganiti mezinca non muovere dito per aiutare qcn.
samo s prstom zgane, pa že vse dobi gli basta fare un cenno ed è subito accontentato
B) zganíti se (-em se) perf. refl.
1. muoversi:
otrok v njej se je zganil il bambino s'era mosso nell'utero
2. pren. darsi da fare, muoversi:
ob nesreči se je zganila vsa dolina quando la calamità si abbattè sul luogo, si mosse tutta la valle
3. pren. (oditi) andarsene
4. (pokazati se) comparire; svegliarsi:
v njem se je zganil odpor dentro di lui si svegliò la riluttanza - zgodb|a [ó] ženski spol (-e …) die Geschichte, die Erzählung (izmišljena, lažniva Lügengeschichte, kriminalna Kriminalerzählung, Kriminalgeschichte, ljubezenska Liebesgeschichte, okvirna Rahmenerzählung, večerniška Kalendergeschichte, o duhovih Gespenstergeschichte, Geistergeschichte, življenjska Lebensgeschichte); (dogajanje v romanu ipd.) die Fabel
figurativno druga zgodba ein anderes Kapitel
figurativno s tem se zgodba konča das ist das Ende vom Lied
izmišljevati si zgodbe fabeln, fabulieren, fantastične: phantasieren - zgodnja nosečnost stalna zveza
(nosečnost do 12. tedna) ▸ korai terhesség, terhesség korai szakasza
Prirojeni sifilis pri novorojenčkih se lahko prepreči s testiranjem mater v zgodnji nosečnosti in z zdravljenjem tistih, ki so okužene. ▸ Az újszülöttkori kongenitális szifilisz megelőzhető az anyák szűrésével a terhesség korai szakaszában és a fertőzöttek kezelésével. - zgódnji précoce, prématuré, hâtif , (jutranji) matinal; de(s) début(s)
v zgonjem jutru au petit matin, de bon (ali grand) matin, tôt le matin
v njegovi zgodnji mladosti dans sa prime jeunesse
zgodnja smrt une mort prématurée
zgodnja zima un hiver précoce
zgodnje sadje fruits hâtifs
zgodnja antika la haute Antiquité
zgodnji srednji vek les débuts du Moyen âge, le haut Moyen âge
zgodnja pisateljeva dela les œuvres de(s) début(s) d'un écrivain - zgrábiti (-im)
A) perf.
1. rastrellare insieme
2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
zgrabiti z zobmi addentare
rib. zgrabiti za vabo abboccare
3. acchiappare; catturare; beccare:
zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici
4.
zgrabiti za delo mettersi al lavoro
zgrabiti za vesla mettersi a remare
5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?
6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano
B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani - zgradb|a1 ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura (stavba) der Bau, das Gebäude (betonska Betonbau, dvoranska Saalbau, funkcionalna Zweckbau, z armiranim betonom Stahlbetonbau, lesena Holzbau, hotelska Hotelbau, industrijska Industriebau, kultna Kultbau, mestna Stadtbau, opečnata Ziegelbau, Backsteinbau, pomožna Nebengebäude, poslovna Bürohaus, posvetna Profanbau, prečna Querbau, reprezentančna Prunkbau, Prachtbau, sakralna Sakralbau, stanovanjska Wohngebäude, Wohnbau, stara Altbau, stranska Seitenbau, šolska Schulgebäude, tovarniška Fabrikbau, utrjena Wehrbau, vzdolžna Längsbau, iz ilovice Lehmbau, iz kamna Steinbau, iz klinkerja Klinkerbau, s kupolo Kuppelbau, s predalčjem Fachwerkbau, v surovem stanju Rohbau), das Bauwerk, velika, razvejana: die Anlage
krilo zgradbe der Gebäudetrakt
… zgradb Gebäude-
(blok der Gebäudeblock, čiščenje die Gebäudereinigung, kompleks der Gebäudekomplex, upravljanje die Gebäudeverwaltung, vzdrževanje die Gebäudeunterhaltung, zaščita der Gebäudeschutz, zavarovanje die Gebäudeversicherung)
škoda na zgradbi/zgradbah der Gebäudeschaden
sanacija zgradbe die Bauwerksanierung
figurativno miselna zgradba das Gedankengebäude - zgrbánčiti rider, froncer, crisper
zgrbančiti čelo froncer le(s) sourcil(s), se renfrogner
zgrbančiti se se rider, se ratatiner, se racornir, se crisper - zgubánčiti rider, froncer
zgubančiti čelo froncer le(s) sourcil(s)