uso2 m
1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj
2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge
3. pravo služnost
4. vaja
5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi
6.
usi pl. uzusi
7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza
Zadetki iskanja
- vacante nezaseden, prost, vakanten
habitación vacante prosta soba (npr. v hotelu)
empleo (ali plaza) vacante prazno (službeno) mesto
ocupar una vacante zasesti (prazno) mesto - večposteljn|i [è,ó] (-a, -o) Mehrbett- (soba das Mehrbettzimmer)
- vélik big, large; great; (visok) tall, high; (razsežen) vast, spacious
v vélikem obsegu on a large scale
vélika črka capital letter, upper-case letter, majuscule
véliki četrtek Maundy Thursday
vélik del a great deal
lov na véliko divjad big-game hunting
Aleksander Veliki Alexander the Great
véliki (glavni) dobitek first prize
vélika bitka great battle
véliki in mali (figurativno) great and small
véliki inkvizitor grand inquisitor
vélika gospoda (imenitniki) the great
Karel Veliki Charlemagne, Charles the Great
vélika laž a big lie
vélika luža (figurativno, Atlantik) the big pond, the big drink
vélik (slaven) mož great man, (visok) tall man
Veliki Medved astronomija Ursa Major, the Great Bear, the Plough
véliki mojstri the great masters pl
vélika noč religija Easter
véliki petek religija Good Friday
vélika sobota religija Holy Saturday
vélika obzirnost great discretion
véliko naročilo large order
vélik(i) nakup(i) bulk purchases pl
véliko podjetje largescale enterprise
vélik pesnik great poet
véliki stroški heavy expenses pl
z vélikim trudom with great pains
vélik umetnik great artist
véliki teden religija Holy Week
Veliki Voz astronomija the Great Bear, the Plough, Charles's Wain, the Wain, ZDA the Big Dipper
vélika soba large room
véliki vezir Grand Vizier
véliki vojvoda Grand Duke (ženski spol Duchess)
vélika žival large animal
vélika živina (figurativno, žargon) big shot, big noise, big wheel
oba sta enako vélika they are both the same size
pisati, tiskati z véliko črko to capitalize
oni živijo v vélikem slogu they live in great style - vogálen du coin, d'angle
vogalna hiša maison ženski spol d'angle
vogalno okno fenêtre ženski spol en encoignure
vogalna soba chambre ženski spol de coin (ali d'angle) - vogaln|i (-a, -o) Eck- (list gradbeništvo, arhitektura das Eckblatt, der Ecksporn, paviljon der Eckpavillon, steber der Eckstiel, stolp der Eckturm, hiša das Eckhaus, soba das Eckzimmer, vez die Eckverbindung, okno das Eckfenster)
- vojášnica barracks pl
zapor v vojášnici confinement to barracks
soba v vojášnici barrack room
dvorišče v vojášnici barrack yard, barrack square
biti zaprt v vojášnici to be confined to barracks - vráta (vrát) n pl.
1. porta (tudi inform. ); uscio; portiera:
vrata vodijo v kuhinjo la porta dà nella cucina
soba ima dvoje vrat la stanza ha due porte
vrata avtomobila, avtobusa, vagona la portiera dell'auto, dell'autobus, la porta del vagone
glavna, stranska vrata porta principale, portone; porta secondaria
kovana, lesena, steklena vrata porta in ferro battuto, porta di legno, porta di vetro
garažna, vhodna vrata porta della rimessa, porta d'ingresso
dvižna, nihalna, vrtljiva vrata saracinesca, porta a basculanti, porta girevole
enokrilna, dvokrilna vrata porta a un battente, a due battenti
grad. smučna vrata porta scorrevole
požarna vrata porta di sicurezza
vrata za služinčad porta di servizio
trkati na vrata bussare alla porta
loputati z vrati sbattere la porta
2. šport. porta:
braniti vrata difendere la porta, la rete
brcniti žogo v vrata tirare in porta
3. šport. (prostor med dvema palicama pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah) porta
4. pren. porta, accesso:
geogr. Postojnska vrata la porta di Postumia
5. pren.
odpreti, zapreti vrata aprire, chiudere le porta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati komu vrata indicare la porta a qcn.
zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
trg. prodaja od vrat do vrat vendita porta a porta
pren. trkati na vrata essere alle porte, cominciare; premere, minacciare alle porte
ekst. postaviti koga pred vrata mettere qcn. alla porta
pog. gledati kakor bik, kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
naleteti povsod na zaprta vrata trovare tutte le porte chiuse
seja za zaprtimi vrati riunione a porte chiuse
vrata bank, trgovin se zapirajo le banche, i negozi chiudono
pren. nebeška, peklenska vrata porta del Paradiso, dell'Inferno - wainscot [wéinskət]
1. samostalnik
stenski oboj, opaž
a tile wainscot oboj iz pečnic
2. prehodni glagol
obložiti, obiti, opažiti (z lesom)
a room wainscoted in oak s hrastovim lesom opažena soba - wait2 [wéit]
1. neprehodni glagol
čakati, pričakovati (for s.o. koga)
počakati, potrpeti
zastarelo prežati na (koga); ostati brez odgovora, obležati, (pismo), ostati nedvignjen; streči (pri mizi, kot natakar)
wait till (ali until) I come počakaj, da (dokler ne) pridem
wait and see (le) počakaj; bomo že videli (kaj bo)
wait-and-see policy politika čakanja
to keep s.o. waiting, to make s.o. wait pustiti koga čakati
this matter can wait ta zadeva lahko počaka
the room is still waiting to be done soba še ni pospravljena
to wait at (ali on, upon the) table streči pri mizi
2. prehodni glagol
čakati, pričakovati
pogovorno odlašati, čakati z
zastarelo spremljati; prisostvovati
zastarelo slediti iz, izhajati
he must wait my convenience on mora počakati, dokler je meni prav
do not wait dinner for me ne čakajte name z večerjo
to wait one's opportunity (ali hour, time, chance) čakati na ugodno priliko
to wait table streči pri mizi - zadnj|i2 (-a, -o) (zadaj) Hinter-, Rück- (izhod der Hinterausgang, možgani množina das Hinterhirn, opornik der Hinterfuß, nosilec letalstvo der Hinterholm, prostor der Hinterraum, sedež der Hintersitz, Rücksitz, vhod der Hintereingang, čeljust der Hinterkiefer, prema tehnika die Hinterachse, soba das Hinterzimmer, kolo das Hinterrad, krilo der Hinterflügel, stopnice die Hintertreppe)
- zaplésati (-pléšem) perf.
1. mettersi a ballare; ballare
2. girare, volteggiare:
metulj je zaplesal nad travnikom sul prato volteggiò una farfalla
3. sobbalzare, sussultare:
udaril je po mizi, da so kozarci zaplesali con un pugno sul tavolo fece sobbalzare i bicchieri
4. pren. soffiare impetuoso, imperversare (di uragano)
5. scontrarsi, vedersela con qcn.:
če jo boš še pretepal, bova midva zaplesala non toccarla, se no te la dovrai vedere con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
črke, številke so mu zaplesale pred očmi le lettere, i numeri gli ballavano davanti agli occhi
pogled mu je zaplesal po dvorani il suo sguardo vagò per la sala
zdelo se mu je, kot da je vsa soba zaplesala okoli njega gli sembrò che tutta la stanza gli girasse intorno - zasebnik [é] moški spol (-a …) der Privatmann, der Privatmensch, die Privatperson; obrtnik: der Gewerbetreibende, der Privatunternehmer
kupiti: od zasebnika von privater Hand
soba pri zasebniku das Privatzimmer - zgórnji supérieur, haut, plus élevé, de dessus, d'en haut
zgornji del partie supérieure
zgornja ustnica lèvre supérieure
zgornja soba la chambre du haut
zgornjih deset tisoč (figurativno) la haute (volée), les gens de la haute, familiarno le gratin - αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.
- ἀνδρών, ῶνος, ὁ, ion. ἀνδρεών soba za može.
- ἀποδυτήριον, τό soba, kjer se slači (v kopališču).
- γυναικών, ῶνος, ὁ γυναικωνῖτις, ιδος, ἡ 1. ženska soba (stanovanje). 2. žene, harem.
- δόμος, ὁ [Et. kor. demā, graditi] 1. a) (z)gradba, stavba, poslopje, soba za moške, stanovanje, hiša, dvor; b) rodbina, rod, družina, domača hiša, hišno gospodarstvo, domovina. 2. plast, vrsta, stena. – adv. δόμονδε domov, v hišo.
- δῶμα, ατος, τό (δέμω) ep. poet. ion. 1. poslopje, hiša, palača, svetišče, stanovanje, soba, dvorana (pos. za moške). 2. rodbina, družina, rod, pleme. 3. NT streha.