zdŕžen (-žna -o) adj.
1. astinente, sobrio, parco:
zdržen pri pitju sobrio nel bere
2. tollerabile, sopportabile
3. redko ininterrotto
Zadetki iskanja
- zgníti (zgníjem) perf.
1. marcire, imputridire, infradiciare
2. pren. marcire:
zgniti v ječi marcire nel carcere - zgódba (-e) f
1. storia; narrazione, racconto, trama, azione; gled., film. copione:
v filmu je zgodba skrčena na najmanjšo mero nel film l'azione è ridotta al minimo
zgodba o vitezih okrogle mize la storia dei cavalieri della tavola rotonda
povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo ti racconterò la storia della mia vita
rdeča nit zgodbe il filo del racconto
dramska, filmska zgodba la trama del dramma, del film
2. (krajše pripovedno delo v prozi) racconto:
detektivska,, zgodba racconto poliziesco
humoristična zgodba racconto umoristico
ljubezenska zgodba racconto amoroso, rosa
ljudske zgodbe racconti popolari
svetopisemske zgodbe storie della bibbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedno ista zgodba sempre la solita minestra, la solita solfa - zgoréti (-ím) | zgorévati (-am) perf., imperf. bruciare, ardere:
zgoreti v peči bruciare nella stufa
zgoreti kot bakla, kot slama ardere come la fiaccola, la paglia
skedenj je zgorel do tal il capannone è bruciato completamente
hrana zgori v telesu il cibo brucia nel corpo
pren. tako je vroče, da bom zgorel fa un caldo da morire - zgrméti (-ím) | zgrmévati (-am) perf., imperf.
1. rovesciarsi, rovinare, precipitare:
zgrmeti v prepad precipitare nel baratro
2. passare rombando:
vlak je zgrmel skozi predor il treno attraversò rombando la galleria - zlásti adv.
1. specialmente, specie; massime; segnatamente:
prstne odtise rabijo zlasti v kriminologiji le impronte digitali sono rilevate specie dai criminologi
2. particolarmente, in particolare; oltremodo:
pri mleku je vprašanje embalaže zlasti pereče nel trattamento del latte è urgente in particolare il problema del confezionamento - zlétati (-am) | zletéti (-ím) imperf., perf.
1. volar via
2. volare, alzarsi in volo; aer. decollare
3. volare, sfrecciare; saltare:
žoga je zletela mimo vrat il pallone è volato accanto alla porta
zleteti v zrak saltare in aria
4. cadere; piombare, scivolare:
zletel je, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso
avto je zletel z mokrega cestišča l'auto scivolò, sbandò dalla carreggiata bagnata
spodrsnilo mu je in zletel je v prepad scivolò e cadde nel burrone
5. pog. andare, andarsene di corsa; partire al galoppo:
konj je zletel v dir il cavallo partì al galoppo
6. pog. (biti odpuščen) essere licenziato, essere silurato, essere espulso:
fant je zletel iz šole il ragazzo è stato espulso dalla scuola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. besede so mu kar zletele iz ust le parole gli sgorgarono dalla bocca
rdečica ji je zletela čez obraz diventò rossa in viso
sum je zletel nanj il sospetto cadde su di lui
zleteti na cesto venire licenziato; venire sfrattato
žarg. šol. zleteti na izpitu essere bocciato all'esame - zméren (-rna -o) adj.
1. sobrio, parco, frugale; poco; moderato:
biti zmeren v jedi, pijači essere parco nel mangiare, nel bere
biti zmeren v zahtevah essere di poche pretese
zmerno krilo stranke l'ala moderata del partito
2. moderato, modesto, modico; mite, temperato:
zmerne cene prezzi modici
zmerno podnebje clima temperato - zmetáti (zméčem) | zmetávati (-am) perf., imperf.
1. gettare:
zmetati skozi okno gettare dalla finestra
zmetati v koš gettare nel cestino
2. pog. pren. (potrošiti) spendere:
za obleko zmeče veliko denarja spende molto in vestiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zmetati hrano vase ingollare il cibo
zmetati stvari v kovček fare in fretta le valige
pren. zmetati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
zmetati kaj komu v obraz gettare qcs. in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
zmetati kaj na papir buttar giù due righe - znán (-a -o) adj.
1. noto, notorio, illustre, famoso, insigne, emerito; solenne:
najeti znanega odvetnika ingaggiare, prendere un noto avvocato
obiskati znano letovišče fare vacanza in una famosa località di villeggiatura
znan lažnivec un solenne bugiardo
znana spogledljivka una notoria cocotte
2. noto, conosciuto:
znane in nanovo odkrite rastline le specie vegetali note e scoperte di recente
povzročitelj bolezni ni znan non si conosce, non si sa cosa provochi la malattia
3. conosciuto, diffuso:
ti običaji so znani na kmetih sono usanze diffuse nel contado
v mestu ni bil znan non conosceva la città
mat. znani člen enačbe membro noto dell'equazione - zrásti (zrástem)
A) perf.
1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria
2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica
3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari
4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura
5. (postati s čim skladna celota) integrarsi
6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.
B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi
2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra - zríniti (-em) | zrívati (-am)
A) perf., imperf.
1. spingere, sospingere, spostare:
zriniti pohištvo na sredino sobe spostare i mobili nel mezzo della stanza
zriniti na kup ammucchiare
2. pren. piazzare, sistemare:
zriniti koga na dobro mesto sistemare bene qcn.
B) zríniti se (-em se) | zrívati se (-am se) perf., imperf. refl. spingersi; pren. infiltrarsi:
zriniti se skozi gnečo spingersi attraverso la calca
v organizacijo so se zrinili provokaterji nell'organizzazione si sono infiltrati agenti provocatori - zvenéti1 (-ím) imperf.
1. tintinnare, risuonare; scrosciare:
aplavz je dolgo zvenel l'applauso scrosciò a lungo
2. suonare:
orkester zveni polno, ubrano l'orchestra suona piena, armoniosa
njegov glas zveni mehko, nežno la sua voce suona tenera, delicata
njegove besede zvenijo preroško le sue parole suonano profetiche
3. pren. (biti zaznaven) trasparire; avvertirsi:
iz glasu je zvenela jeza dalla voce traspariva la rabbia
4. suonare, rintronare:
v glavi mu je zvenelo od klofute la testa gli rintronava dallo schiaffo
pren. hiša je zvenela od otroškega kričanja per la casa risuonavano grida infantili
melodija mu zveni v ušesih il motivo gli risuona nella testa
pren. zveneti v prazno cadere nel vuoto, rimanere inascoltato - zvézda (-e) f
1. astr. stella, astro:
zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
zvezda repatica stella caudata, cometa
zvezda severnica stella polare
medičejske zvezde stelle medicee
2. (lik s koničastimi kraki) stella:
peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte
3. polit., voj. stella:
rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
Davidova zvezda la stella di Davide
general s petimi zvezdami generale a cinque stelle
4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca
5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
nogometna zvezda una stella, un divo del calcio
6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle
7. obrt. ricamo stellato
8. elektr. collegamento a stella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae) - zvrtogláviti (-im) perf.
1. far girare la testa, far venire il capogiro
2. precipitare:
zvrtoglaviti v prepad precipitare nel burrone
3. confondere, frastornare; scombussolare:
zvrtoglaviti neizkušeno, naivno dekle confondere, frastornare la ragazza inesperta, ingenua - žákelj (-klja) m pog. (vreča) sacco:
kupiti žakelj moke comprare un sacco di farina
oprtati si težak žakelj caricarsi un pesante fardello
pren. držati komu žakelj tenere, reggere il sacco a qcn.
dati koga v žakelj mettere qcn. nel sacco, superarlo
oblečena v žakelj vestita di abito a sacco
pog. jemati iz skupnega žaklja attingere al fondo comune
kupiti, vzeti mačka v žaklju comprare una gatta nel sacco, a scatola chiusa
metati vse v isti žakelj fare d'ogni erba un fascio
PREGOVORI:
prazen žakelj ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - žaréti (-ím) imperf.
1. raggiare, splendere; dardeggiare; brillare:
sonce žari il sole brilla
2. ardere, bruciare:
bolnik je ves žarel il malato letteralmente ardeva
3. illuminarsi, splendere, risplendere:
žareti od sreče, od veselja illuminarsi dalla felicità, dalla gioia
4. (odražati se v živih barvah; odbijati svetlobo) ardere; sfavillare, risplendere, luccicare:
gozd je žarel v jesenskih barvah il bosco ardeva nei colori autunnali
morje je žarelo v luninem svitu il mare sfavillava alla luce della luna
5. (kazati se v veliki meri) risplendere:
iz njenih oči je žarelo upanje nei suoi occhi risplendeva la speranza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rana žari la ferita duole
njegovo ime je začelo žareti il suo nome stava acquistando fama
žareti od samega zlata essere carico di oro, di gioielli
pren. žareti v sijaju mladostne lepote risplendere nella pienezza della grazia giovanile
žareti v soncu (pobočja) bagnarsi nel sole (del pendio) - žêbelj (-blja) m chiodo:
čevljarski, mizarski, tapetniški, zidarski žeblji chiodi da calzolaio, da falegname, da tappezziere, da muratore
okrasni žebelj chiodo ornamentale
vet. podkovski žebelj chiodo da maniscalco
glavica, steblo žeblja testa, capocchia; gambo del chiodo
pren. obesiti na žebelj (študij, dejavnost) appendere al chiodo
zadeti žebelj na glavo cogliere nel segno, imbroccarla
med. intramedularni žebelj chiodo intramidollare - žebljíca (-e) f redko (žebljiček) chiodino:
pren. zadeti žebljico na glavico cogliere nel segno, imbroccarla - žílica (-e) f
1. dem. od žila venuzza, vena
2. pren. (dar, sposobnost; nagnjenje) vena, disposizione, talento; mania, pallino:
pesniška žilica vena poetica
potepuška žilica mania di vagabondare
žilica mu ni dala miru, da se ne bi pobahal non potè fare a meno di vantarsi
vsaka žilica v njem je drhtela era molto eccitato
zadeti koga na pravo žilico toccare, ferire qcn. nel vivo