Franja

fulmen -inis, n (iz *fulg-men ali *fulg-smen: fulgēre)

1. strela, gromska strela, tresk: ni fulminis icti conciderunt Ci., fulmine percussus est Ci., fulmina emittere Ci. ali mittere, iactare O. ali spargere in terras O. ali torquere V. ali quassare Ph. (vse o Jupitru), fulmen cadit, decidit Ci., f. transit per saxa Lucr., cur numquam caelo iacit … puro Iuppiter in terras fulmen … ? Lucr., fulmina volant Lucr., falarica venit fulminis acta modo V. hitro kakor gromska strela, minister fulminis H. (o Jupitrovem orlu), fulmina … sic undique micabant, ut … L., inevitabile f. O., fictile O. glinena, tacitum Lucan., brez groma, incerta fulmina Lucan. za katere se ne ve, kam bodo udarile; konkr.: non enim te puto esse cum qui Iovi fulmen fabricatos esse Cyclopas in Aetna putes Ci.

2. sinekdoha blisk: ea lex inter fulmina et tonitrua ferebatur Ci., tribunus plebis sinistrum fulmen nuntiabat Ci., praesagi fulminis ignes V., praesaga fulmina Val. Fl., fulmina micantia O.; pesn.: fulmen ab ore venit O. ognjen puh.

3. metaf.
a) udarec = nesreča: contemnere fulmina fortunae Ci., quae duo fulmina domum meam … perculerint, non ignorare vos Quirites arbitror L., tuo de fulmine partem deme O. (o Avgustu), tanti fulminis metus Q., fulminibus me … iubes tantaeque ruinae … praestare caput? Lucan., fulmen Romanis destinatum Saguntino igne conflatur Fl., fulmina fati Amm.; occ. uničevalna sila (moč): fulmen habent in dentibus (apri) O., f. verborum Ci., eloquentiae Q., linguae Sil., fulmina Ciceronis (= Ciceronis eloquentiae) Col.
b) v pl. bliski = iskrost oči: tune illa viri … fulmina pertuleris? Sil. bliskave oči, fulmina oculorum tuorum ferre non possum Aur.

4. meton. (o osebah) nepremagljiv (vojni) junak, opora: cum duo fulmina nostri imperii L. et Cu. Scipiones occidissent Ci., Scipiadās, belli fulmen Lucr., duo fulmina belli V., fulmen Carthaginis (= Hannibal) Sil., fulmina illa bellorum Amm.

Fulvius 3 (fulvus, Fulvius torej = „Rjavec“) Fúlvij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb. znani so:

1. Cn. Fulvius Maximus Centumalus Gnej Fulvij Maksim Centumal, ki je kot konz. l. 298 premagal Samnite (pri Bovijanu), l. 297 pa kot pretor Etruščane: L.

2. Cn. Fulv. Centumalus je kot konz. premagal l. 229 ilirsko kraljico Tevto, l. 210 pa v boju s Hanibalom padel pri Herdoneji v Apuliji: L.

3. Q. Fulv. Flaccus Kvint Fulv. Flak se je kot konz. l. 212 srečno bojeval s Kartažani v Kampaniji ter prišel ob pravem času na pomoč Rimu, ki ga je ogrožal Hanibal; l. 212 je zopet osvojil Kapuo; pozneje je bil tudi diktator in večkrat zaporedoma konz.: L.

4. njegov istoimenski sin se je uspešno bojeval s Keltiberi in Liguri; konz. l. 179: L.

5. M. Fulv. Flaccus Mark Fulv. Flak, konz. l. 125, grakhovec, padel l. 121 z Gajem Grakhom vred: Ci., S., Vell., Val. Max.

6. M. Fulv. Nobilior Mark Fulv. Nobilior, se je kot pretor l. 195 zmagovito bojeval v Hispaniji in kot konz. l. 189 premagal Etolce: L.

7. M. Fulv. Bombalio Mark Fulv. Bombalion, nepomembni oče slovite Ciceronove sovražnice Fulvije (Fulvia), ki je bila omožena najprej s Klodijem Pularom (njena hči je bila soproga Julija Cezarja), potem z mlajšim Gajem Skribonijem Kurionom, tr. pl. l. 50, naposled s triumvirom Markom Antonijem. Umrla je v Sikionu na begu po bitki pri Akciju: Ci., Vell., Fl. — Od tod

1. adj. Fulviānus 3 Fulvijev, Fulvijin: stola Val. Max., herba Plin.

2. Subst. Fulviaster -trī, m posnemalec Fulvija v laganju, drugi Fulvij: Ci. ep. (o Postumiju).

Fundānius 3 Fundánij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. M. (po drugih C.) Fundanius Mark (Gaj) Fundanij, Pompejev pristaš, pozneje Cezarjev, prijatelj Cicerona, ki ga je zagovarjal v neki pravdi l. 66: Ci. ep., Q., Ci.

2. C. Fund. Gaj Fund., Varonov tast, in Fundānia -ae, f. Fundanija, Varonova soproga: Varr.

3. Fundanius, pesnik komedij, Horacijev sodobnik in Mecenatov prijatelj: H. — Od tod adj. Fundāniānus 3 fundanijski; subst. Fundāniāna -ae, f. (sc. oratio) Ciceronov govor za Fundanija: Serv.

furca -ae, f

1. vile z dvema rogljema, burkle, rogovila, rogovilasta podpora: furcae bicornes V., vitibus aptare sudes furcasque valentes V.; (rogovilast) podporni kol pri hiši: L., O., pri mreži (= amites) debelna rogovila, razsoha: Plin.

2. vilice: furcā levat ille bicorni terga suis O. z dvorogljatimi vilicami (burklami); occ. tudi gnojne vile, zlasti preg.: cupae delapsae furcis ab opere removentur C., furcā aliquem detrudere L., naturam expellas furcā (= z vso silo), tamen usque recurret H.

3. metaf.
a) stoga = rogovilast jarem kot kaznovalno orodje (lesena razsoha v obliki (gr. Λ), ki so jo dali kaznjencu čez tilnik, mu privezali roke na oba konca, potem pa so ga bičali; to je bila predvsem kazen za sužnje): Eutr., Lact., Prud., tu hodie furcam feras Pl., servus per circum … furcam ferens ductus est Ci., servum quidam pater familiae sub furca caesum egerat circo L., ibis sub furcam H. prišel boš v sužnost, cervicem inseri furcae Suet.; occ. vešala, vislice rogovilaste oblike: canes vivi in furcā Plin., furcā figere, in furcam tollere, furcae subicere Icti.
b) soteska (v obl. V): f. Caudīnae Val. Max.; prim. furculae Caudīnae, gl. furcula.
c) furcae cancrorum rakove klešče: Ap.
č) jarem za junce, ki še niso ukročeni: Varr.

Fūrius, stlat. Fūsius 3 Fúrij(ev), Fúzij(ev), ime rim. patricijskega rodu z več rodovinami.

I. Camilli:

1. M. Fur. Camillus Mark Furij Kamil, izvrsten vojskovodja, petkrat diktator, je osvojil l. 396 Veje, l. 394 pa Falerije. Po bitki ob Aliji l. 390 je Rim osvobodil Galcev ter si za obnovo mesta pridobil kar največ zaslug in zato častno ime pater patriae; premagal je tudi Volske, Etruščane, Ekve in Galce ter umrl l. 364 za kugo: L., Suet.

2. njegov sin L. Fur. Cam. Lucij Fur. Kamil, je l. 350 diktator in l. 349 kot konz. premagal Galce: L.

3. L. Fur. Cam. je kot konz. l. 338 Rimljanom podvrgel Lacij: L.

II. Medullīni:

1. Sp. Medullinus Fusus Spurij Medulin Fuz, kot konz. l. 464 poražen od Ekvov, a jih naposled vendarle docela premagal: L.

2. L. Fur. Med. Lucij Fur. Med., podpoveljnik M. Fur. Kamila: L.

III. Phili, poseb. P. Furius Philus (φιλός) Publij Furij Fil, konz. l. 223, zmagovit v Galiji: L.

IV. Purpureōnes (πορφυριῶνες), poseb. L. Fur. Purpureō Lucij Fur. Purpureon, znamenit vojskovodja zoper Hanibala, Bojce in Antioha: L. Pomembnejša Furija sta še A. Fur. Antiās Avel Fur. Antias, pesnik in prijatelj Kvinta Lutacija starejšega: Ci.; C. Fur. Cita Gaj Fur. Cita, ki je služil pod Cezarjem v galski vojni: C.

V. Bibaculi, poseb. M. Fur. Bibaculus Mark Fur. Bibakul, roj. v Kremoni l. 103, napisal je ep „Aethiopis“ (Memnonova dejanja) in pesem o Renu: H. (ki ga zaradi njegove nadutosti zasmehuje in imenuje „Alpīnus“), Q., T. — Kot adj. = Furijev: Furia gens L. lex Furia iz l. 138, določa, da se nesorodnikom ne sme voliti več kakor 1000 asov: Ci., lex Furia Atilia, plebiscit iz l. 136 veleva, da se Gaj Mancin izroči Numantincem: Ci., lex Furia Caninia (iz obdobja takoj po Kr. rojstvu) o osvobajanju sužnjev: Icti. — Nadaljnja adj. tvorba Fūriānūs 3 Furijev: poëmata Gell. pesmi Avla Furija Antiata; kot subst. Fūriānī -ōrum, m furijevci, vojaki M. Furija Kamila: L.

Furnius 3 Fúrnij(ev), ime rim. plebejskega rodu, poseb.

1. C. Furnius Gaj Furnij, Ciceronov prijatelj, l. 49 Cezarjev pristaš, pozneje Antonijev namestnik v Ariji: Ci. ep.

2. C. Turnius, Horacijev prijatelj: H.

3. Furnius Furnij, je bil l. 26 po Kr. zaradi prešuštvovanja s Klavdijo Pulhro na Tiberijevo povelje usmrčen: T. — Od tod adj. Furniānus 3 Furnijev = od (umetnika) Furnija izdelan: vasa Plin.

fūror¹ -ārī -ātus sum (fūr)

1. krasti, skrivaj (i)zmakniti, odnesti; abs.: ad furandum venire Pl., in furando manibus suis uti Ci., Verres versatus est in omni genere furandi Ci. kraje (gen.), furandi causā Q., fallere ac furari per iocum Suet. Kje?: an quo furatum (sup.) mox venias vestigas loca? Pl. Kam?: domum Fabii furatum venerunt servi Ci. Z obj.: Ap., qui eorum cuipiam … furatur aliquid aut eripit Ci., solet haec, quae rapuit et furatus est, dicere se emisse Ci., f. pecuniam ex templo Q., tria milia pondo auri e Capitolio Suet.; o književni kraji = prepisati: f. librum ab aliquo Ci. ep., qui eorum scripta furantes pro suis praedicant Vitr., f. verba antiqua Catonis Poeta ap. Q.; pesn. skrivaj vzeti: patri Circe furata equos V.

2. metaf.
a) odtegniti: pone caput fessosque oculos furare labori V., f. se Sil. ali se aegre Ap. ukrasti se, izmuzniti se.
b) po zvijači dobiti, pridobiti si, izmakniti: non enim (L. Cornelius) furatus esse civitatem … dicitur Ci., speciem furabor Iacchi Pr. nadel si bom Jakhovo podobo = veljal bom (= imeli me bodo) za Jakha.
c) skrivati (pred kom, komu): in densis membra maniplis Sil.
č) zakriti, zagrniti: vultūs veste Sen. tr.
d) zvijačno naskočiti sovražnika, zvijačno udariti (nanj): exercitus … furandi melior T. pripravnejša za zvijačne naskoke. — Act. soobl.: furabis It., furaverit (cj. pf.) Symm., furasse Fulg. Pt. pf. furatus s pass. pomenom: Ap.

fūrtum -ī, n (fūr)

I.

1. tatvina, kraja, kradež: Ter., Ca. ap. Gell., in furto comprehensus C., cum in manifestissimo furto teneare Ci. si bil zasačen, furtum facere Pl., Q., Tab. XII. ap. Gell. et ap. Macr. ali furta facere Icti. tatvino izvršiti, ukrasti, ille medicus domi furtum fecit Ci., alicuius rei furtum facere Ci. kaj ukrasti, alicui furtum facere Icti. koga okrasti; furtum facere tudi o književni kraji: Tert. foedera solvere furto (= raptu, sc. Helenae) V., te canam … callidum quidquid placuit iocoso condere furto H.; pogosto v gen. criminis: furti damnari Ci., L. Caleno furti delatus es Ci., cum servis habiti furti agit Ci., furti reus Q., furti teneri Dig.

2. meton. tatvina = ukradeno blago: custodes furtorum Ci. furta deportare, f. exportare, f. reddere Ci., navis onusta furtis Ci., ea furta cum quaestore suo communicavit Ci., puer … dum furta ligurrit H., furta nati, iuvencum O., furtum profiteri Ps.-Q. ukradeno blago v carinarni napovedati, vrednost ukradenega blaga v car. napovedati. —

II. metaf.

1. skrivno počenjanje, početje, dejanje, skrivnost: furto laetatus inani V., furtum facere Mart. (5, 50, 5) skrivaj obedovati; od tod adv. abl. furto skrivaj, na skrivnem: non ego sum furto tibi cognita O., latebras petunt et parere furto cupiunt Plin.

2. occ.
a) skrivna ljubezen, skrivno ljubkovanje: Cat., Pr., Tib., Sil., dulcia furta V., O., Iuppiter, „hoc certe coniunx furtum mea nesciet“ inquit O., Iuno iam norat furta mariti O., furta tori furtique locum ministravit O. skrivno prešuštvo in njegov kraj.
b) skrivna zvijača, sleparstvo, prevara (= lest), lopovščina; v pl. tudi spletke, kovarstvo: haec omnia furtorum improbissimorum sunt vocabula Ci., neque ego hanc abscondere furto speravi … fugam V., supposta furto Pasiphaē V. zvijačno, quis enim deprendere possit furta Iovis? O., Autolycus furtum ingeniosus ad omne O.
c) vojna zvijača, vojna prevara (= lest): haud furto melior, sed fortibus armis V., hostis ultimam spem furto insidiarum temptans L., parva furta per occasionem teptantes L., furta belli S. fr., V., furtis incautum decipit hostem O., furto, non proelio opus esse Cu., furtum armorum Sil. ali bellorum Front., Amm.
č) skrivna (tajna) pretveza, tajni izgovor: cessationis Q. Ci. ap. Ci. ep.

Gabīnus 3 gabijski, iz Gabijev: via Gabina cesta iz Gabijev v Rim L. cinctus Gabinus, gl. cīnctus, Iuno Gabina V. v Gabijih čaščena, ager L. ritus LUCAN. sanum T. lehnjak (láhkovec); pl. subst. Gabīnī -ōrum, m Gabijci: L. Od tod Gabīnius 3 Gabinij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega so poseb. znani:

1. A. Gabinius Avel Gabinij, ki je kot tr. pl. l. 139 predlagal zakon, imenovan „lex tabelaria“: CI.

2. A. Gabinius, tr. milit. pod Sulo pri Hajroneji (l. 86): CI.

3. P. Gabinius Capito Publij G. Kapiton, Katilinov sozarotnik: CI., S.

4. A. Gabinius, tr. pl. l. 67 Ciceronov sovražnik, strasten pompejevec; na njegov predlog (lex Gabinia) je Pompej dobil vrhovno poveljstvo zoper morske roparje; l. 58 je upravljal Sirijo in si v povezavi s Klodijem prizadeval, da je bil Ciceron izgnan. Kot prokonzul v Siriji je brez senatove vednosti postavil na prestol Ptolemeja Avleta: CI., C. Ko se je l. 54 vrnil, je bil obsojen zaradi podkupovanja volivcev in je moral v izgnanstvo. Umrl je l. 47 v Saloni: CI., C. idr. Od tod adj. Gabīniānus 3 Gabinijev, (= P. Gabinija Kapitona), gabinijski: tempus, miles CI. Kot nom. propr. Gabīniānus -ī, m Gabiniján, sloveč govornik v Galiji v času Vespazijana: T.

Gādēs -ium, acc. tudi -īs, f (Γάδειρα, fen. Gādir ali Gadir) Gádes, staro trgovsko mesto, feničanska naselbina s slovečim Herkulovim (Melkartovim) svetiščem na istoimenskem otoku v Betijski Hispaniji ob južnozahodni hispanski obali (zdaj Cadix ali Cadiz): CI., C., H., L., CU., VELL., PLIN. (tudi z obl. Gadīs -ium.), IUV., MART. idr. – Soobl. Gādis -is, f Gádis: PLIN., PRISC. – Od tod adj. Gādītānus 3 gaditanski: COL., FL. civitas (= Gades) CI. conventus PLIN. columnae (= columnae Herculis) AP.; subst.
a) Gādītānus -ī, m Gaditanec: Gaditanus quidam PLIN. IUN.; poseb. L. Cornelius Balbus Gad. CI. EP. Lucij Kornelij Balb iz Gad.; pl. Gādītānī -ōrum, m Gaditanci: C., IUST.
b) Gādītānae -ārum, f Gaditanke = razkošne hotljive plesalke: IUV., PLIN. IUN.

Galatae -ārum, m (Γαλάται) Galačáni, skupno ime keltskih plemen, ki so l. 275 v roparskem pohodu prodrla v Malo Azijo ter se tam širila, dokler jih ni pergamski kralj Atal (Attalus) I. l. 235 premagal in potisnil v pokrajino Galacijo, ki je del Vel. Frigije sredi Male Azije ob srednjem toku reke Halisa (Halys). L. 73 je Dejotar vse 4 okraje (gr. τετραρχίαι) njihove dežele spravil pod svojo oblast ter kot rim. zaveznik od Pompeja dobil kraljevski naslov. L. 25 je Avgust iz dežele naredil rim. pokrajino: CI. EP., PLIN., T. Sg. Galata -ae, m Galačan: CL. – Od tod

1. subst. Galatia -ae, f (ἡ Γαλατία) Galácija
a) bivališče Galačanov (lat. imenovana tudi Gallograecia): PLIN., T., SIL., STAT., IUST.
b) trdnjava med Kapuo in Kavdijem: L.

2. adj. Galaticus 3 galačanski: COL., PLIN., PALL., rubor TERT. škrlaten.

3. glag. galaticor -ārī posnemati Galačane, tj. židovske šege mešati s krščanskimi: TERT.

galba -ae, f (kelt. izpos., pravzaprav „trebušnik“)

1. črvič, morda jesenov prelec (Bombyx aesculi, LINN.) ali pa njegova ličinka: SUET.

2. trebušnik, debeluh: praepinguis, quem Galli galbam vocant SUET. – Kot nom. propr. Galba -ae, m Galba,
a) vladar Svesijonov, vrhovni poveljnik Belgijcev v vojni zoper Cezarja: C.
b) Cezarjev podpoveljnik: C.
c) priimek Sulpicijevega rodu, poseb. Servius Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba α) zmagovalec nad Luzitancem Viriatom: CI., N. β) rim. cesar, umorjen l. 69 po Kr.: SUET. Po njem Galbiānī -ōrum, m galbovci, Galbovi pristaši: T.

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

Galliō -ōnis, m Galion, rim. priimek. Poseb.

1. L. Iunius Gallio Lucij Junij Galion, rim. retor, prijatelj Ovidija in Aneja Seneke starejšega: SEN. RH., Q., T.

2. njegov posinovljenec L. Annaeus Iun. Gallio LUC. Anej Jun. Gal., najstarejši sin Aneja Seneke starejšega, torej brat filozofa Seneke, izvrsten govornik, prokonzul v Ahaji, mož krotkega in blagega značaja; kljub temu ga je ces. Neron dal l. 65 po Kr. usmrtiti: SEN. PH., PLIN., T., VULG.

gallon [gǽlən] samostalnik
galona (britanska angleščina 4,54 l, ameriško 3,78 l; imperial gallon 4,54 l, wine gallon 3,78 l)

Gallōnius 3 Galónij(ev), ime rim. plebejskega rodu; poseb. znana sta

1. P. Gall. Publij Galonij, bogat razkošnež v času Grakhov, ki je prvi spravil jesetra (kečigo) na rim. mizo: CI., C., H.

2. C. Gall. Gaj Gal., pompejevec, l. 49 poveljnik v Gadah: C.

Gallus³ -ī, m Gal, priimek mnogih rim. rodov. Poseb. znan je C. Cornelius Gallus, Gaj Kornelij Gal, roj. l. 69 v galskem mestu, imenovanem Forum Iulium (zdaj Fréjus), govornik in elegijski pesnik, Vergilijev in Avgustov prijatelj, prvi cesarski namestnik v Egiptu, kjer se je l. 26 sam usmrtil: ASIN. POLL. AP. CI. EP., V., O., PR., Q., SUET., AMM.

galope moški spol dir, galop, naglica

a(l) galope, de galope v diru, naglo

Gaugamēla -ōrum, n (τὰ Γαυγάμηλα) velblodja postaja Gavgaméla (Gaugaméle) v Asiriji (zdaj Karmelis), kjer je Aleksander Vel. l. 331 premagal Dareja: CU., PLIN., AMM.