rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)
1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.
2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.
3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.
4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.
Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.
Zadetki iskanja
- saliō2 -īre, saluī (redko saliī), saltum (domnevni indoev. kor. *sal- hiteti, skakati; prim. gr. ἅλλομαι (iz *σάλi̯ομαι) skačem, skakljam, lat. salāx, saltō, saltus (skok), salebra, Saliī)
1. intr.
a) skočiti (skakati), skakljati, skakútati, poskákati (poskakováti), húpkati, hôpsati (hópsati), tekljáti, plesati, poplesavati, poplesovati: PR., FL. idr., saliendo sese exercere PL., vulpes uvam appetebat summis saliens viribus PH., salire saxo (abl. = de saxo) PL., de muro, per (čez, prek(o)) praecipitia et praerupta, super vallum L., unctos saluere per utres V., in aquas O., ultra limites clientium salis avarus H.; o živalih: aves ambulant quaedam, saliunt aliae ut passeres PLIN., salire per flammas O., in gurgite O. (o žabah), caprae ferae, quae saliunt e saxo pedes sexagenos CA. FR.; metaf. o stvareh: salit horrida grando V., cum saliente graves ceciderunt grandine nimbi O., saliens sal TIB. ali saliens mica (sc. salis) H., mica saliens O. daritvena sol, poskakujoča v ognju (kot ugodno znamenje).
b) (o tekočinah, poseb. o vodi) skakati, skakljati = teči, curljati, vrvrati, brbotati, brbrati, žuboreti, šumljati, šumot(lj)ati: VARR., COL. idr., ut in culleum de dolio vinum salire possit CA., in ovo gutta ea salit palpitatque PLIN., saliens unda O., dulcis aquae saliens rivus V., personae, e quarum rostris aqua salire solet ULP. (DIG.), aqua saliens PLIN. IUN. žuboreča voda, potočnica (naspr. fons, puteus), in peristylo saliens aqua SUET. ali salientes aquae FRONT. vodomet (vodometi); od tod subst. salientēs -ium, m (sc. fontes) vodometi: CI. EP., VITR., PLIN., DIG., FRONT..
c) (o telesnih udih) poskočiti (poskakovati), utripniti (utripati), zatripati, trzniti (trzati): cor ... iamdudum salit PL., ut cor ei saliat PL. da mu srce od veselja poskakuje, cor tibi rite salit? PERS., SEN. TR. ti srce mirno utripa?, quanto salierunt pectora voto STAT., salientia viscera, pectora trepido salientia motu, venae salientes O., supercilium salit PL. trza, si membrum aliquod salierit AUG., dum eis membrorum quaecumque partes salierint ISID.; pesn.: aliena negotia centum per caput et circa saliunt latus H., e terra exorta repente arbusta salierent LUCR.
2. trans. zaskočíti (zaskakováti), naskočíti (naskakováti) zaradi parjenja, paritve, jár(č)iti, o ptičih rástiti, oploditi (oplájati, oplojeváti): verres incipit salire VARR., equus matrem saliret VARR., Venerem salientum laeta retractat LUCR.; o pavih, gosjakih: VARR.; pass. saliri: VARR., laeta salitur ovis O. se pari, se pusti naskočiti.
Opomba: Nenavadni pf. salībit (tj. salīvit): IT. - sanguineus 3 (sanguis)
1. krven, krvav, iz krvi sestavljen, kri vsebujoč: imber CI., guttae O., PLIN., rores V., pulmo SEN. TR., PLIN., venae PLIN.
2. krvav = s krvjo oblit (omočen), okrvavljen: AUG. idr., caput, lingua, manus, humus O., crines, hasta STAT., leo VAL. FL.
3. krvavordeč, rdeč ko(t) kri: DIG. idr., bacae, iubae anguium V., cristae V., COL., lorica V. rdeče se lesketajoč, cometae (kot zlovešče znamenje) V., luna O., sagulum SIL., color vini, sucus herbae, virga PLIN., sanguineam torquens aciem V. krvavordeče oči = (zaradi duševne razvnetosti) s krvjo zalite oči.
4. metaf.
a) krvav = združen s krvo(pre)litjem, povezan s prelivanjem krvi: rixa H., caedes O., bellum STAT., VAL. FL.
b) krvoželjen, krvoločen, željan (žejen, lačen) krvi: Mavors V., Mars O., vir (= Hannibal) SIL. - scabellum (scabillum) -ī, n (iz *skahb-nolom, demin. scamnum)
1. nizka klop(i)ca, majhen podnožnik, podnožnica, stopalnik, stopnica, pručka, pručica, stolček: CA., VARR., Q.
2. metaf. = κρούπεζα, κρουπέζιον taktni podplat = koturnu podoben lesen podplat, s katerim so udarjali takt piskači, ki so spremljali mimične plese na odru: magno tibiarum et scabellorum crepitu SUET., crepitus scabillorum ARN., scabillorum concrepationibus sonoris AUG.; s takim podplatom se je v gledališčih dajalo tudi znamenje za spuščanje ali dviganje zastora ob začetku in koncu iger: deinde scabilla concrepant, aulaeum tollitur CI. - scīpiō -ōnis, m (gl. cippus, cipus) dragocena, umetniško izdelana palica, zlasti kot znamenje dostojanstva: PL., CAT., PLIN.; poseb. scipio eburn(e)us slonokoščena palica, ki so jo nosili kralji, viri triumphales, v času cesarjev pa tudi tudi konzuli in konzularji: VAL. MAX., SERV., AMM. idr., M. Papirius ... dicitur Gallo ... scipione eburneo in caput incusso iram movisse L. Take palice so Rimljani podarjali kraljem: (sc. Scipio) Masinissam ... sella curuli et scipione eburneo ... donat L. – Kot nom. propr. Scīpiō (pesniki, npr. SIL. in LUCAN., merijo tudi Scīpiŏ) -ōnis, m Scípio, Skípio (Scipión, Skipión), priimek Kornelijevega rodu (gl. Cornēlius). Od tod
1. Scīpiadās (LUC. AP. FEST., LUCR.) in Scīpiadēs (CL., MACR.) -ae, m (analogno po patron. tvorjena beseda) član rodu (rodbine) Scipiónov (Skipiónov), Scipiád (Skipiád), Scipioníd (Skipioníd): H., PR.; v pl. Scīpiadae: V. (Culex), SIL.; gen. Scīpiadum: CL.; acc. -as: V., SIL., CL., geminos, duo fulmina belli, Scipiadas V. oba Scipiona (Afričana, Afriška).
2. Scipiōnāriī -ōrum, m scipionáriji (skipionáriji), Scipiónovi (Skipiónovi) pristaši, privrženci: VARR. - sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)
I.
1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.
2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –
II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL. - sicilicus -ī, m (sicilis2)
1. četrtina dvanajstinke (uncia) asa in sploh vsake celote, 1/48, ena oseminštiridesetin(k)a, oseminštirideseti del:
a) dediščine: DIG.
b) čevlja = 0,25 palca: PLIN., FRONT.
c) 1/48 ure: PLIN.
d) 1/48 orala: COL.
2. metaf. (zaradi srpu podobne oblike) srpek, slovniško znamenje ͗, s katerim so zaznamovali podvojitev soglasnikov, npr. AN͗IUS = ANNIUS: ISID. - simbólen (-lna -o) adj. simbolico, emblematico; tipico:
simbolna govorica barv il linguaggio simbolico dei colori
lit. simbolna drama dramma simbolista
etn. simbolno število numero simbolico
simbolno znamenje samoglasnikov v stenografiji simboleggiatura delle vocali in stenografia
filoz. simbolna logika logica simbolica; logistica
rel. simbolno jagnje agnello tipico - sirēna2 f sirena:
sirena d'allarme voj. znamenje za alarm - slàb (slába -o)
A) adj.
1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie
2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa
3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole
4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole
5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata - slabost1 [ó] ženski spol (-i …)
1. (šibkost) die Schwäche; (nemoč) der Schwächezustand; (slabo počutje) die Mattigkeit; (spomina Gedächtnisschwäche, živčna Nervenschwäche)
znamenje slabosti das Schwächezeichen
2. (navzeja) medicina die Übelkeit - smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
klinična smrt medicina klinischer Tod
nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
naravna smrt natürlicher Tod
nasilna smrt gewaltsamer Tod
navidezna smrt Scheintod
smrt v snegu ein weißer Tod
smrt v valovih ein Tod in den Wellen
smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
figurativno socialna smrt sozialer Tod
figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
smrt s koso der Sensemann
figurativno smrt za živce die Nervenmühle
življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
smrti des Todes, Todes-
(100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
angel smrt der Würgengel
bližina smrti die Todesnähe
človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
dan in ura smrti die Todeszeit
dan smrti der Sterbetag, Todestag
datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
eskadron smrti die Todesschwadron
kraj smrti der Sterbeort
leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
mesec smrti der Sterbemonat
ki se ne boji smrti todesmutig
preziranje smrti die Todesverachtung
prijava smrti die Todesanzeige
ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
vzrok smrti die Todesursache
znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
umreti junaške smrti den Heldentod sterben
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
do smrti bis zum Tod(e)
vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
do smrt se učimo man lernt nie aus
pretepsti do smrti totprügeln
kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
na smrt zu Tode, zum Sterben
misel na smrt der Todesgedanke
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
na smrt črtiti wie die Pest hassen
na smrt len stinkfaul
na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
na smrt žalosten todtraurig
obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
pripravljen na smrt todbereit
o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
listine o smrti Sterbepapiere množina
novica o smrti die Todesnachricht
med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
od smrti vom Tod
zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
po smrti nach dem Tod
življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
s smrtjo mit dem Tod
boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
spričo smrti im Angesicht des Todes
v smrt in den Tod
iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
v primeru smrti im Todesfall
za primer smrti auf den Todesfall
zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben - soleātus 3 (solea) obut v sandale (pri moških znamenje mehkužnosti): Sen. ph., Petr., Mart. idr., quis tu es ventoso in loco soleatus, intempesta noctu sub Iove aperto capite Afr. ap. Non., e gurgustio te prodire … soleatum Ci., stetit soleatus praetor populi Romani cum pallio purpureo tunicatque talari Ci. (= v nedostojni opravi).
- sónce (-a) n
1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale
2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice
3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza
4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole
5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole - sōrex -icis, m (iz *su̯or-ak-; prim. gr. ὕραξ, lat. susurrare, susurrus; sorex = „žvižgajoča, piskajoča žival“) rovka, hrčíca: Ter., Varr., Col., Plin.; njeno žvižganje (occentus soricis) je veljalo za zlovešče znamenje: Val. Max., Plin., Amm.; pren.: tineas soricesque palatii eos (sc. spadones aulicosque omnes) appelans Aur.
- sors2, sortis, f (serere1; žrebi so bili v Italiji v najstarejši dobi nanizani na žice ali niti)
1. žreb nasploh, žrebna deščica, žrebna tablica: conicere sortes in sitellam Pl., conicere sortes in hydriam Ci.; tudi samo conicere sortes Ci., numquid igitur oportet nisi tres sortes conici, unam educi? Ci., deicere (gl. to besedo) sortem V. ali sortes C., cum deiecta in id sors esset L., ponere sortem in sitellam L., Tuberonis Ci. žrebna deščica s Tuberonovim imenom, cum de consularibus mea prima sors exisset Ci. ep. ko je žrebna deščica z mojim imenom prišla ven prva, ko je bila žrebna deščica z mojim imenom prva vzdignjena, ut cuiusque sors exciderat L.; occ. sortes
a) lesene žrebne paličice ali žrebne deščice z napisanimi izreki, ki so jih hranili v svetiščih (zlasti v Ceri in Prenestu) in so jih uporabljali pri prerokovanju; te paličice je kak deček pomešal in potem prosilcem privzdignil prerokbe: quae (sc. sortes) Fortunae monitu pueri manu miscentur atque ducuntur Ci., quae sortes hodie Fortunae monitu tolluntur Ci., oracla … non ea, quae aequatis sortibus ducuntur Ci.; če so se te žrebne deščice skrčile, je bilo to za državo zlovešče znamenje: Caere sortes extenuatas (sc. esse creditum est) L., Caere, ubi sortes attenuatae erant L., Faleriis … sortes sua sponte attenuatas unamque excidisse ita scriptam: „Mavors telum suum concutit“ L.
b) (iz)reki, ki jih je dobival sortilegus (prerok, prerokovalec, vedeževalec, vedež), ko je razgrinjal kako knjigo (pri kristjanih Sv. pismo) ali na lističe prepisani verzi (zlasti iz Vergilija), ki so jih potem (kakor žrebe) dvigali, vedeževanje (prerokovanje) na (iz)reke: sortes sacrae Tib., sortes tollere Tib. ali ducere Iuv., sortes Vergilii (iz Vergilija) Lamp., Sanctorum (iz sv. pisma) sortes Isid., de paginis poëtae cuiusdam sortem consulere Aug., de paginis evangelicis sortes legere Aug.
c) (loterijska) srečka: rerum sortes venditare Suet., sortes convivales Lamp.
2. metaf.
a) α) abstr. žreb = žrebanje: Pl., Iust. idr., cum tibi … aquaria provincia sorte optigisset Ci., Genucio consuli ea provincia sorte evenit L., Sempronius, cui ea provincia sorti (gl. opombo spodaj) evenit L., Aemilio novum bellum Etruria sorte obvenit L., sorte provinciam nactus Hispaniam N., de se ter sortibus consultum esse dicebat C., conicere in sortem provincias L. „province“ (= imena provinc) vreči v žrebovnico (žrebno urno) = žrebati za province, sorte duci Ci., S. ap. Serv., T. biti izžreban, sorti permittere L., res revocantur ad sortem Ci. določi (določa) se z žrebom, žreba se, extra sortem renuntiari Ci. brez žreba(nja), ne da bi se žrebalo, remissā sorte provinciae Vell. ne da bi se po žrebu dodelil kaki provinci, ne da bi bil z žrebom dodeljen kaki provinci, sine sorte prior canit O., sorte bibere O. po vrsti, z žrebanjem (z žrebom, po žrebu) določeni. β) konkr.: Actaeo bis pastum sanguine monstrum tertia sors annis domuit repetita novenis O. tretjič izžrebana mladinska dajatev, tretjič izžrebani mladinski davek.
b) (prvotno na žrebno deščico napisani) odgovor ali (iz)rek preročišča, prerokba, orakelj (pesn. večinoma v pl. nam. sg.): Enn. ap. Ci., Val. Max., Lamp. idr., sacrae, faticinae, Phoebeae sortes O., Lyciae sortes V. prerokbe likijskega Apolona v Patari (Patarah), sortes oraculi exspectare L., neque responsa sortium ulli alii committere ausus L., sortem dare O. ali edere Cu. prerokovati, dictae per carmina sortes H., sors ipsa referenda sit ad sortes Ci.
c) (z žrebanjem podeljena) služba, dolžnost, položaj, funkcija, naloga, službeno delovanje, službeno področje, opravljanje službe, vršitev, izvajanje funkcije: numquam ex urbe afuit nisi sorte Ci. zaradi (opravljanja) svoje službe, huius sors fuit iuris dicundi Ci., Philo Romae iuri dicundo urbana sors … evenit L., ut suae quisque provinciae sortem tueretur L., sors comitiorum L., cum quo (sc. consule quaestor) non pro sortis necessitudine vixit N. ni živel tako, kakor je zahtevalo njuno službeno razmerje (kakor je zahteval njun službeni odnos), quibus ad portas cecidit custodia sorti (gl. opombo spodaj) V. ali quîs cecidit custodia sorti Sil. ki jim je pripadlo straženje kot dolžnost, ki jih je doletela straža (stražarska služba).
3. metaf.
a) usoda, sreča, naključje, slučaj, okoliščine, razmere: humana L., iniqua L. fr., V., iniquissima militum L., suae sortis … oblitus Cu., nescia mens hominum fati sortisque futurae V., metuit secundis alteram sortem bene praeparatum pectus H., ferrea sors vitae difficilisque O., sors tua mortalis O. = ti si človek, cuius mali sors incidit Remis Hirt. ta nesrečna usoda je doletela Rem(c)e, sortem Britannici miserabantur T.; occ. α) stan, stanje, položaj, sloj, skupina, razred, poklic, stopnja, rang β) vrsta, skupina, sorta, kategorija, razpol (prim. tuj. „sorta“ v sl.): Cu., Suet. idr., qui fit, … ut nemo, quam sibi sortem seu ratio dederit seu fors obiecerit, illa contentus vivat H., occupavit non tuae sortis iuvenem puella dives H., homo ultimae sortis L. epit., humillimae sortis homo L. epit., dilectos inter sors prima sodales O. najimenitnejši, prvi prijatelj, huic sortem cede priorem O. prednost, nova pugnae sors V., beneficia non dubie primae sortis Sen. ph., egregium hoc quoque, sed secundae sortis ingenium Sen. ph., nobis quoniam prima animi ingeniique negata sors est, secundam ac mediam teneamus L. γ) spol: altera O. = feminea, auctoris O.
b) delež, del: in nullam sortem bonorum nato L. brez deleža, mala sors praedae O., Saturni sors ego prima fui O. jaz sem bila prvi Saturnov otrok, onerosior altera sors est O. še nerojeni otrok, nec cedit (sc. Pluto) nisi sorte mihi O. odstopa mi le glede na delež, ki mu je pripadel (tj. podzemlje).
c) na obresti izposojeni denar, kapital, glavnica: Pl., Ter., Varr., Plin., Mart., Dig. idr., sorte caret, usurā nec eā solidā contentus est Ci. ep., se multiplici iam sorte exsolutā mergentibus semper sortem usuris obrutum faenore esse L., etsi unciario faenore facto levata usura erat, sorte ipsa obruebantur inopes L. je vendar glavnica revežem zrasla čez glavo, je vendar glavnica presegla (plačilne) zmožnosti revežev, sortem aliquam ferte L. vzemite zmerni kapital, zadovoljite se z zmernim kapitalom.
Opomba: Star. nom. sg. sortis: Pl., Ter.; star. abl. sg. sorti: Pl., L., V., Sil., Ap. - spot1 [spɔt]
1. samostalnik
mesto, kraj; košček zemljišča
medicina pega, mozoljček
figurativno madež
figurativno sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica
pogovorno majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize
množina, trgovina blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji
šport, sleng napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konj
on the spot na mestu, brez odlašanja, takoj; ameriško, sleng v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcih
without spot brez napake, neoporečen
the spot pravo mesto
a spot of whisky požirek, kaplja whiskyja
spot check (naključni) poskus
beauty spot lepotno znamenje
a delightful spot čudovit košček (konček, kotiček) zemlje
sun-spot sončna pega
tender spot figurativno občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljiv
the people on the spot ljudje iz določenega kraja, prebivalci
to arrive on the spot of five dospeti točno ob petih
to be on the spot biti na mestu, biti dorasel položaju; šport biti v formi
can the leopard change his spot? ali volk lahko spremeni svojo naravo?
he has come out without a spot on his reputation izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugledu
to put s.o. on the spot ameriško, sleng spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko
2. pridevnik
ekonomija takoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen (broadcasting radijska reklama) - spoznáven de reconnaissance, de la connaissance, d'identité, distinctif
spoznavno geslo mot moški spol de passe
spoznavna teorija théorie ženski spol de la connaissance
spoznavna zmožnost faculté ženski spol de connaître, connaissance ženski spol, intelligence ženski spol, entendement moški spol
spoznavni znak signe particulier (ali distinctif), marque distinctive, caractéristique ženski spol
spoznavno znamenje signe moški spol (ali marque ženski spol) de reconnaissance - stávčen de la phrase, de la proposition
stavčna analiza analyse ženski spol syntactique (ali logique)
stavčni člen membre moški spol de la phrase (ali de la proposition)
stavčna melodija mélodie ženski spol de la phrase
stavčni naglas accent moški spol (de la phrase)
stavčno znamenje (signe moški spol de) ponctuation ženski spol
stavčna zveza enchaînement moški spol des propositions - stávčen de la oración, de la proposición, de la frase
stavčna analiza análisis m sintáctico
stavčni člen parte f de la oración, miembro m de la proposición
stavčni naglas acento m de la frase
stavčno znamenje (signo m de) puntuación f