Franja

začeti commencer à (ali de, par, avec) , se mettre à, débuter par ; (otvoriti) ouvrir, inaugurer, engager, entamer ; (lotiti se) entreprendre

začeti se commencer, débuter
znova začeti recommencer
dobro se začenja! familiarno, (ironično) ça commence bien!
začel je iz nič il est parti de rien
začeti prepir chercher querelle (à quelqu'un)
prvi začeti prendre l'initiative
začeti delo, z delom commencer à travailler (ali le travail), se mettre à travailler
dan se začenja le jour point, il commence à faire jour

začéti to begin, to start; to commence; to set about; to make a start; (ples) to open, to lead off; (razgovor) to launch, to broach, to moot (a subject)

zopet, znova začéti to begin (ali to start) again; (biti prvi) to be a pioneer, to pave the way (for), to break (new) ground
začéti diskusijo to start a discussion
začéti delikaten pogovor (figurativno) to break the ice
začéti na napačnem koncu to begin at the wrong end
začéti pogajanja z to enter into negotiations with
začéti s proizvedbami to set enquiries on foot
začéti pravni postopek proti to institute (ali to take) legal proceedings against
začéti pogovor z to engage in a conversation with
začéti govor to begin a speech
začéti kampanjo to open a campaign
začéti prepir to begin to quarrel
začéti z učenjem latinščine to start learning Latin, pogovorno to start Latin
začéti neko stvar (lotiti se) to start on a thing
začéti trgovino to set up (ali to start in) a business
začéti pri sebi (figurativno) to begin at home
začéti peti to burst into song
začel je pisati he began writing (ali to write)
začel je z malega he began on a small scale
zopet je začelo deževati the rain has set in again
šole (pouk) se začno 1. oktobra school starts on October 1st
začéti delati to start work, to commence working (ali to work)
začni(te) od začetka! begin at the beginning!
slabo je začel he has had a bad start
začel je piti (figurativno) he has taken to drink
predstava se začne ob devetih the performance begins at nine
najslabši del poti se začne v X. the worst stretch of road begins at X.
letos se je zima zgodaj začela winter has set in early this year

zadihati s polnimi pljuči frazem
(postati svoboden; dobiti energijo) ▸ fellélegez
Čustveni nemir se bo polegel in znova boste lahko zadihali s polnimi pljuči. ▸ Az érzelmi zűrzavar csillapodik, és újra fellélegezhet.

zapásti (sneg) tomber ; (menica, rok) échoir, expirer, venir (ali arriver) à échéance (ali à terme)

znova zapasti (v stare napake) retomber, redonner dans, avoir une rechute

zaspati glagol
1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszikPo savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.Kadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.Laže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.

2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszikKer sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.

3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhuny
4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskolV politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.

5. (o delu telesa) ▸ elzsibbadNoge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült.

zboléti tomber malade

zboleti za attraper, contracter quelque chose, avoir quelque chose, être atteint de quelque chose
znova zboleti récidiver, avoir une rechute

zéro [zero] masculin ničla; nič

c'est un zéro (en chiffre) to je popolna ničla (o osebi)
avoir le moral à zéro biti popolnoma demoraliziran
reprendre, reparlir à zéro znova od kraja začeti
c'est zéro to ne šteje nič, to ni nič
c'est zéro, ce film ta film je zanič
faire ce boulot? zéro! lotiti se tega dela? kje pa! kaj še! tega pa ne!
il a fait zéro faute à sa dictée nobene napake ni naredil v svojem nareku
(sport) gagner par trois buts à zéro zmagati s 3 : 0
la température est tombée à zéro (degré) temperatura je padla na nič stopinj
vingt degrés au-dessus, au-dessous de zéro dvajset stopinj nad, pod ničlo
le train part à zéro heure cinq minutes vlak odhaja pet minut čez polnoč
avoir zéro en histoire imeti oceno 0, najslabšo oceno v zgodovini (v šoli)
(familier) c'est zéro pour moi kar sem naredil, ni ničvredno

zópet adv.

1. di nuovo, nuovamente, ancora; (kot glagolske predpone) ri-, re-, rim-, rin- ➞ znova:
znova, zopet narediti rifare
znova, zopet napisati riscrivere
zopet si tukaj sei di nuovo qui
zopet ti presneti davki! ancora queste benedette tasse!

2. (poudarja nasprotje) invece, poi:
nekateri so bili za, drugi zopet proti alcuni erano a favore, altri invece contro
pridelek ni velik, pa zopet ne majhen il raccolto non è granché ma poi neanche piccolo

3. pren. (poudarja zanikano trditev) poi:
tako hudo pa zopet ni tanto male poi non si sta

zras|ti (-[t]em) rasti wachsen; (narasti) anwachsen, ansteigen, zunehmen; iz zemlje: schießen; (nastati) entstehen, erstehen; (postati odrasel) erwachsen werden
spet/znova zrasti nachwachsen
figurativno zrasti komu čez glavo (jemandem) über den Kopf wachsen
figurativno zrasti na X-ovem zeljniku auf dem Mist von X gewachsen sein

zurückrufen^* poklicati nazaj; ins Gedächtnis zurückrufen priklicati (znova) v spomin, spomniti (sich se) (česa)

перестилать, перестлать
(перестелить) prestiljati, prestlati, znova pregrinjati, na novo pregrniti;
перестлать пол obnoviti pod;
перестлать мостовую pretlakovati