Franja

Zadetki iskanja

  • abréviatif, ive [-tif, iv] adjectif skrajševalen

    signe masculin abréviatif okrajševalen znak
  • afflīctō (adflīctō) -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. afflīgere, adflīgere)

    1. udarjati, biti ob (na) kaj, refl. se adflīctāre = biti se, tolči se na prsi (v znak žalosti): mulieres... adflictare sese, manus supplices ad caelum tendere S., (Piso)... semet adflictando... seditionem coeptabat T.; occ. (z udarjanjem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: naves tempestas afflictabat C., quod rursus minuente aestu naves in vadis afflictarentur C., ut tempestate adversa vehementique vento ita afflictaretur Auct. b. Hisp.

    2. pren. koga zdelati, tlačiti, stiskati, zatirati, mučiti, (o nesrečah) zadeti: vulneribus equites equosque T., Italiam luxuriā saevitiāque T., ne XIV legio... adflictaret Batavos T.; večinoma pass.: adflictantur coloniae Ci., turpius adflictatur res publ. Ci., gravius atque atrocius quam bello adflictari T., morbo adflictari Ci., L., T., Suet., foedo adflictari amore Lucr.; refl. in med. delati si težave in skrbi, giniti, propadati, žalostiti se: adflicter miser Pl., ne te adflictes Ter., cum Alcibiades se adflictaret Ci., adflictari lamentarique Ci.
  • afflīgō (adflīgō) -ere -flīxī -flīctum

    1. udariti (udarjati) ob kaj, vreči (metati) ob (na) kaj; z ad: aliquem ad terram Pl.; pren.: neque tuas rationes ad eos scopulos appulisses, ad quos Titii adflictum (vrženo) navem... videres Ci.; z dat.: Cu., Sil., Suet., vasa parietibus L., navem undae L. udariti z ladjo ob..., naleteti z njo na val, (Ulixes vidit) adfligi sociorum corpora terrae O., Galbae imaginem solo adflixit T., Hispanus saxo caput adflixit T. je udaril z glavo ob ...; pesn.: oscula (labellis) adf. Lucr. poljubljati (ustnice); v pass. z loc.: infantes suos afflictos humi in ora militum adversa miserunt Fl.; pren. se adfligere Ci. biti se (po prsih v znak žalosti) = žalostiti se, gristi se.

    2.
    a) kaj ob (na) tla vreči (metati), podreti (podirati), zvrniti (zvračati), v pass. tudi pasti (padati) na tla: statuam... deturbant, adfligunt, comminuunt, dissipant Ci., monumentum Catuli adflixit, meam domum diruit Ci., (alces) infirmas arbores pondere affligunt C., mensam evertere, pocula affligere Sen. ph., infestantes adflixit et ad terram dedit Suet.; nolo equidem te adfligi Pl. da bi padel, vertice intorti adfligebantur L., qui supersteterant (scalis), adflicti sunt S., equi atque viri adflicti S., neque (alces), si quo afflictae casu conciderunt, erigere sese... possunt C., lapsu equi adflictus T.... padel s konjem.
    b) (z udarcem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: trierarchus fusti (abl.) caput eius (Agrippinae) adflixit T., ferro, saxo, aliis telis adfligebantur capita S. fr., adflicti alvos (grški acc.) undarum vi S. fr., naves, quae gravissime afflictae erant C. ki so bile hudo okvarjene; pren.: cum (fortuna) reflavit, adfligimur Ci. se nam ladja razbije.

    3. pren.
    a) treščiti na tla, poraziti, potlačiti, ukloniti, upropastiti, oslabiti koga ali kaj, poniž(ev)ati: non plane me enervavit, non adflixit senectus Ci., adf. equestrem ordinem, consulare nomen Ci., Lyciam frumento imperando adflixit Ci. je oškodil, causam susceptam adf. Ci. nalašč opustiti, ubi Mars communis et victum saepe erigeret et adfligeret victorem L., ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam adfligerent Cu., Corsicam prope adflixit Decumi Pacarii temeritas T. bi skoraj pogubila; pogosto le v pass.: senatus oppressus et adflictus Ci., auctoritas huius ordinis adflicta est: adflixit Antonius Ci., quorum scelere religiones tum prostratae adflictaeque sunt Ci. se je teptala in v nič dajala, vectigalia difficultatibus belli adfliguntur Ci. vojne težave prizadevajo davke, adfligi uno genere morbi Ci. ena vrsta bolezni napade koga, adflictam civitatem pestilentiā esse L. da je državljane napadla kuga, adflictus vulnere Cu. trpeč za rano, afflictus frigoribus Col. zmrzujoč, arbor afflicta senio aut tempestate Col. onemoglo, civitates terrae motu aut incendio afflictae Suet. ki jih je prizadel potres ali požar, mutatione bonorum affligi Amm. izguba posestev zadane koga.
    b) (duševno) potreti, pobiti, srčnost vzeti (jemati) komu (naspr. levare): animos adfligere et debilitare metu Ci., si hunc vestris sententiis adflixeritis, quo se vertet? Ci., amissi eius desiderio vehementer adflictus est Cu., fames adfligebat serendis frugibus incuriosos T.
    c) (moralno) oškodovati = izpriditi, poslabšati, pohujšati: Asia donata multo etiam gravius adflixit mores Plin., illae opes atque divitiae afflixere saeculi mores Fl. Pogosto adj. pt. pf. afflīctus (adflīctus) 3, pren.

    1. razmajan, razvetren, nesrečen, beden, neugoden (naspr. integer, florens, prosper): ruinae eversae atque adflictae rei publ. Ci., provincia adflicta et perdita Ci., regum adflictae fortunae Ci., opes C., adflicta res Romana L., adflictae res (naspr. prosperae) L., rebus afflictis N. v stiskah, Italia cladibus adflicta T., fides adflicta T. omajano zaupanje, afflictior condicio Ci. ep.

    2. potrt, pobit, upadlega srca: in illo timore... Tigranes adflictum erexit Ci., adflicti et fracti animi fuit Ci., aegritudine adflictus Ci., reus adflictus Ci., adflictus vitam in tenebris luctuque trahebam V.; subst. masc.: succurrere afflictis N.

    3. zaničevan, zavržen, propadel: homo afflictus et perditus Ci., afflicti mores Macr.

    Opomba: Star. afflīxint = afflīxerint: Fr.
  • āgmen -inis, n (iz *agimen: agere)

    1. abstr. vleka, vlečenje = gibanje naprej: agmine remorum celeri V. s hitrimi vesljaji, agmine remorum ventisque vocatis V. z vesli in jadri, leni fluit agmine Thybris V. ali fluit agmine dulci (materies humoris) Lucr. z mirnim tokom, ag. flumineum Val. Fl. rečni tok, immensum ag. aquarum V. dežna ploha, naliv, agmina pulverulenta V. oblaki prahu, prašine, agmina caudae V. illi (dracones) agmine certo Laocoonta petunt V. v določeni smeri, tremulo venit agmine cornus Sil. prileti tresoč se; pren.: agmina fati et volumina Gell. pota in ovinki usode, crispum agmen orationis Gell. tek, znak.

    2. konkr. vlak = tolpa, kopa, krdelo, jata, četa: armatorum Ci., quo comitatu vel potius agmine Ci., magnus comitatus fuit regius, non minore agmine legati venerunt L., agminibus comitum qui modo cinctus erat O., stipatus agmine patriciorum L., puerile (= puerorum) ag. V., Eumenidum agmina V.; pesn.: ag. canum O., equorum V., apium V. roj, avium V. jata, aligerum O. jata labodov, graniferum O. kolona mravelj, conferto agmine cervi V. v gostem krdelu.

    3. voj.
    a) abstr. pohod vojske: ne miles... in castris neve in agmine servum... haberet S. na pohodu (poti), agminis ordinem ita constituit Hirt., aggredi hostes in agmine C., proinde agmine impeditos adorirentur C., citato agmine iter L. hiter (pospešen) pohod, tum adiungerem de exercitu, de castris de agminibus dicere Ci., lento agmine procedere Cu.
    b) konkr. α) o pehoti vojaška četa, vojna kolona, vojska, poseb. vojska v pohodnem postroju, vojska na pohodu (poti), pohodni oddelek, pohodna kolona vojske: retro in agmen suorum infenso cessit hosti L., agmine ingredi, agmine ire ad urbem L. krdeloma, uno agmine abire, irrumpere in urbem L. v eni četi, agmen instruere L., Cu. vojsko (vojaške čete) postrojiti za pohod (odhod), agmine facto V. v strnjeni koloni, phalanx,... agmen magis quam acies L. ali magis agmina quam acies L. bolj pohodni oddelek (oddelki) kakor bojna vrsta (bojne vrste), pugnatum saepe directa acie, saepe agminibus Vell. v pohodnih enotah, agmen pilatum V. (prim. pilatus s. v. pillo) ali iustum T. v strnjenih kolonah, v pohodnem redu, urejeno korakajoča vojska, tripartito agmine T. v treh pohodnih enotah, agmen quadratum Ci., Hirt., S., L., Tib., Cu. v obliki četverokotnika razvrščena vojska na pohodu (s pratežem v sredi, tako da se je mogla vsak čas z licem obrniti proti sovražniku), v bojnem redu korakajoča vojska, agmen longum, tudi samo agmen C., L., Veg. vojska, postavljena v pohodni red, po pohodnih enotah razvrščena, ag. longissimum C., tudi laxum atque solutum L. vojska v raztegnjenem pohodnem redu, naspr. agmen confertum V., Sen. ph. tesno strnjena, gosta četa, agmine munito S. v zaslonjenem pohodnem redu, naspr. agmine incauto L. v nezaslonjenem pohodnem redu, ag. obliquum Cu. v poševnem bojnem redu z boka korakajoča vojska, ag. primum C. prednja straža kakor (četa), ag. medium C. središče, ag. novissimum ali extremum C. idr. zadnja straža, zaplečje (vojske na pohodu), agmen ducere Ci., V. vojsko na pohodu voditi, agmen claudere C., Cu. biti na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen claudere et novissimis praesidio esse C. na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen cogere L. vojsko (na pohodu) zadaj skupaj držati in jo zaslanjati, agmen explicare Hirt. vojsko razviti, agmen constituere S. idr. ustaviti se (z vojsko na pohodu); pren.: educenda... dictio est ex hac domestica exercitatione medium in agmen Ci. kar v središču vojske, ut nec duces simus nec agmen cogamus Ci. da nismo niti prvi niti zadnji, quarum (stellarum) agmina cogit Lucifer O. v katerih vrsti je Lucifer zadnji, sic ordinandus est dies omnis, tamquam cogat agmen Sen. ph. kakor da je zadnji, velut in agmen et numerum da bi se tako rekoč izpolnila vrsta in število: T. ali = zadnji biti: Sen. ph.; pesn.: apes ali venti velut agmine facto V. tako rekoč v pohodni koloni. β) redkeje o konjeništvu in ladjevju: agmen equitum L. ali equestre O. četa konjenikov, konjeniška četa, ag. navium L., Lucan. oddelek ladjevja.
    c) pren. krdelo, gmota, kup, množica, obilica: iumentorum C., rerum captarum L., agmine condenso naturam explent Lucr. (o atomih) stisnjeni v gosto gmoto, ubicumque magis denso sunt agmine nubes Lucr. se gosteje kopičijo, ag. impedimentorum T. coli tanto agmine mensas Sil., terna agmina adunci dentis Stat. vrste zob, agmen vitis Cael. butarica trtja; occupationum agmen Plin. iun. vrsta, množica opravkov.
    č) pren. pesn. bitka, bojevanje: Delius... in agmen pervenit Iliacum V. v bitko pred Ilijem, rudis agminum sponsus H. neuk v bojevanju, neizveden v vojni.

    Opomba: Tekst. var. pri V. (Aen. XI, 663) nom. pl. agmena (po medičejskem rokopisu).
  • alarm1 [əlá:m] samostalnik
    preplah, strah, nemir; budilka

    to give (ali raise, sound) the alarm dati znak za alarm
    to cause alarm povzročiti nemir
    alarm blast sirena
    to take alarm vznemiriti se
    in great alarm ves iz sebe
  • alarm moški spol (-a …) der Alarm (letalski Fliegeralarm, plinski Gasalarm, veliki Großalarm, požarni Feueralarm, zračni Luftalarm); (klic v sili) der Notruf; za neurje: der Sturmalarm, die Wetterwarnung, zvonjenje: das Sturmgeläut
    lažni alarm blinder Alarm
    znak za alarm das Alarmsignal, der Alarm
    znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
    dati znak za konec alarma entwarnen
  • Alarm, der, (-s, -e) alarm, preplah; blinder, falscher Alarm lažni alarm; Alarm schlagen, blasen dati znak za preplah
  • alárm alarm; call to arms; warning of danger

    letalski alárm air-raid warning; alert
    napačen alárm false alarm
    slep alárm false alarm
    konec alárma all clear (signal)
    dvigniti alárm to raise the alarm
    dvigniti požarni alárm to raise a fire alarm
    trobiti, dati znak za alárm to sound, to give, to ring the alarm
    dati znak za konec zračnega alárma to give the all clear
  • alármen alarm

    alármna pripravljenost (alarm) alert; standby
    v alármni pripravljenosti on the alert
    ukazati alármno stanje to put (men) on standby, to order (men) to stand to
    alármni znak alarm signal
    alármni zvonec alarm bell
    alármni zvon, alármni znak tocsin
  • alármen d'alarme, d'alerte

    alarmna naprava dispositif moški spol d'alarme
    alarmni znak signal moški spol d'alarme
    alarmni zvonec sonnerie ženski spol d'alarme
    biti v alarmnem stanju être en état d'alerte
  • alármen (-mna -o) adj. di allarme:
    alarmni znak segnale d'allarme
    alarmna naprava dispositivo d'allarme
  • allargare

    A) v. tr. (pres. allargo)

    1. širiti, razširiti, povečati:
    allargare una strada, un vestito razširiti cesto, obleko

    2. odpreti, razširiti, razkleniti; razprostreti:
    allargare le braccia in segno di rassegnazione razprostreti roke v znak vdanosti v usodo
    allargare la mano pren. biti odprtih rok
    allargare il cuore pren. tolažiti, tešiti

    3. pren. razširiti, povečati:
    allargare il proprio campo d'azione razširiti področje dejavnosti
    allargare il governo razširiti vlado (s predstavniki drugih strank)

    4. pren. ublažiti:
    allargare le leggi ublažiti zakone
    allargare le redini popustiti uzdo

    5. glasba upočasniti, izvajati počasneje

    B) ➞ allargarsi v. rifl. (pres. mi allargo)

    1. povečati se, razširiti se:
    allargarsi nelle spese preveč trošiti
    allargarsi con qcn. zaupati se komu

    2. pog. preseliti se v večje stanovanje:
    appena posso voglio allargarmi brž ko bo mogoče, se preselim v večje stanovanje

    3. razširiti se, povečati se (tudi pren.):
    la lite si allarga prepir se zaostruje
    il cuore mi si allarga čutim se potolaženega, vedrega

    4. knjižno odpluti, odriniti
  • ānulus, redko annulus, -ī, m (demin. ānus, annus)

    1. krožec, obroček, (pečatni) prstan, pečatnik: Varr., H. idr., de digito anulum detrahere Ter., anulum sibi ali alicui detrahere Ci. idr., hominibus honestis de digitis anulos auferre Ci., anulum induere Ci., in... cera centum sigilla imprimere hoc anulo Ci., anulo obsignare tabulas ali litteras Pl., Cu. idr., tabulis testamenti anulum imprimere Sen. ph., vilissima utensilium anulo clausa T. zapečateno, gemmati (z vrezanimi kamni) anuli L. (moški nakit pri Sabincih), exonerare anulis digitos Sen. ph. Za republike je bil zlat prstan znak viteštva: an. equestris H., anulo aureo aliquem in contione donare Ci. ali honorare aliquem anulis T. = koga povzdigniti med viteze, quem (Icelum) anulis donatum equestri nomine Marcianum vocitabant T.; scriba tuus anulo aureo suo, quem ex his rebus invenit Ci. s svojim viteštvom, ius anulorum Suet. = viteštvo. Izročitev pečatnika kot znamenje prenosa pravic: anulum de digito suum tibi tradidit Ci., Alexander moriens anulum suum dederat Perdiccae N.

    2. razne obročkaste reči:
    a) an. velaris Plin. zavesni krožec (obroček).
    b) (verižni) sklep: Plin., Mart.
    c) garrulus an. (kolekt.) Mart. zvenčeči obročki na igralnem obroču (trochus; gl. to geslo).
    č) lasni krožec, koder: comarum anulus Mart., in anulos suos recidere Sen. ph.
    d) zaokrožena vitica: vitis anuli, quos ἕλικας vocant Cael.
    e) krožec iz vejevja: virgei anuli Plin. krožci iz mirtovega dračja.
    f) krožec iz (ene) niti: Amm.
    g) obroček (= okrogli okras) na svitku dorskega stebra: Vitr.
    h) mrda, krog zadnjične odprtine, zadnjica (prim. ānus): Ca.
  • appel [apɛl] masculin klic, klicanje; vpoklic; poziv; militaire apel, klicanje po imenu; juridique priziv; figuré vaba, draž

    appel aux armes vpoklic pod orožje
    appel à l'aide, au secours klic na pomoč
    appel d'air dovod zraka, vlek (peči)
    appel de la conscience klic vesti
    appel de détresse klic v sili
    appel à l'insurrection poziv k uporu, k vstaji
    appel de langue tlesk z jezikom
    appel local krajevni telefonski klic
    appel lumineux svetlobni znak (z lučjo)
    appel nominal klicanje po imenih
    appel téléphonique telefonski klic, poziv
    appel du pied namig, besede, kijasno vsebujejo neko prošnjo, poziv
    sans appel nepopravljivo, nepreklicno, definitivno
    cour féminin d'appel prizivno sodišče
    décision féminin sans appel odločitev, proti kateri ni priziva
    disque masculin d'appel številčnica (pri telefonu)
    ordre masculin d'appel vpoklicni ukaz
    vote masculin par appel nominal glasovanje s poimenskim klicanjem
    faire appel à obrniti se na, apelirati na; sklicevati se na
    je fais appel à votre bonté apeliram na vašo dobroto
    faire l'appel klicati po imenih
    faire appel à toutes ses forces (figuré) skupaj se vzeti, vse svoje moči zbrati
    faire appel de quelque chose vložiti priziv proti čemu
    se pourvoir en appel vložiti priziv
    répondre à l'appel odzvati se pozivu
  • arborer [arbɔre] verbe transitif vidno nositi; izobesiti

    arborer un drapeau izobesiti zastavo
    (figuré) arborer l'étendard de la révolte upreti se; spuntati se
    arborer un insigne à sa boutonnière nositi znak v gumbnici
    arborer un sourire s smehljajem vidno vsem kazati svoje zadovoljstvo, veselje, ostentativno se nasmehniti
  • assentiment [asɑ̃timɑ̃] masculin privolitev, soglasje; odobritev

    donner son assentiment à privoliti v, dati svoje soglasje za
    il fit un signe d'assentiment prikimal je v znak soglasja
  • atómski atomic

    atómska bomba atomic (ali atom) bomb
    napasti z atómsko bombo attack with atom-bomb
    atómska doba (od avgusta 1945) Atomic Age
    atómska energija (moč, fizika, struktura, valenca, teorija, teža, vojna) atomic energy (force, physics pl, structure, valency, theory, weight, warfare)
    atómski reaktor (top) atomic reactor (cannon)
    atómsko gorivo (jedro, raziskovanje, število, orožje) atomic fuel (nucleus, research, number, weapon)
    atómski znak atomic symbol
    atómska eksplozija atomic explosion
    ki je na atómski (jedrski) pogon nuclear-powered
  • attestato m potrdilo, spričevalo:
    attestato di benemerenza diploma, pisno priznanje (za zasluge)
    attestato di buona condotta spričevalo o lepem vedenju
    rilasciare un attestato izdati potrdilo
    in attestato di v znak
  • auspicio m (pl. -ci)

    1. hist. vedeževanje (po ptičjem letu)

    2. knjižno znamenje:
    essere di buon auspicio biti dober znak
    cominciare qcs. sotto infausti auspici kaj začeti, česa se lotiti ob neugodnih znamenjih

    3. voščilo, želja:
    è nostro auspicio che la squadra vinca želimo, da moštvo zmaga

    4. pren. pokroviteljstvo:
    la mostra fu inaugurata sotto gli auspici delle autorità locali razstavo so odprli pod pokroviteljstvom krajevnih oblasti
  • aviátičen aviátiški flying

    aviátičen, aviátiški center flying club
    aviátičen, aviátiški častnik flying officer
    aviátična šola flying school
    aviátičen, aviátiški miting air show
    znak aviation badge