Franja

Zadetki iskanja

  • Iūnō -ōnis, f (sor. z iuvenis, iūnior „mladostna“) Junóna, staroitalska boginja zakona, ki so jo istovetili z gr. kraljico bogov Hero. Kakor to so šteli tudi Junono za Saturnovo in Reino hčer, za Jupitrovo sestro in soprogo: urbs Iunonis O. = Argos, Iunonis promuntorium Mel. (zdaj Trafalgar), stella Iunonis Plin. planet Venera, Iuno regina Ci., Iuno iniqua (sovražna) V., O., Lact., Iuno Monēta (gl. Monēta): Ci., O., L., Lact., Val. Max. Kot boginja zakonov je tudi boginja porodov: Lūcīna (gl. to besedo). Metaf. Iuno Averna O. = inferna V. = infera Stat. = profunda Cl. kraljica podzemlja, Prozerpina. Kakor ima vsak mož svojega genija, tako ima vsaka žena svojo Junono (Plin., Sen. ph.), ki ji daruje na svoj rojstni dan (Tib.), na katero prisega (Tib., Petr.).; meton. in šalj. = soproga: Sen. ph., mea Iuno, non decet esse te tam tristem tuo Iovi (soprog) Pl. — Sestave: Iūnōni-cola -ae, m, f (Iūnō, colere) Junonin častilec (častilka): O.; Iūnōni-gena -ae, m (Iūnō, gīgnere) Junonin sin, Vulkan: O. — Adj. Iūnōnius 3 Junonin: custos (= Argos) O., Hebe O. (kot Junonina hči), regna V. (Kartagina, kjer so Junono posebej častili); tako tudi hospitia V. in Samos O., ales O. = pav, stella Ap. planet Venera, insula Plin. (eden izmed otokov, imenovanih insulae Purpurariae, najbrž Madeira), Iunonius mensis O. junij; Iūnōnālis -e Junoni posvečen: tempus O.
  • 2 adv. pog.

    1. (vendar) sì:
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è, sì, uno dei funghi migliori

    2. (izraža pomislek) sì, già:
    a ja, to še moram povedati ah sì, devo dire ancora questo

    3. (izraža pomislek, nejevoljo):
    ja, čakaj malo, da premislim sì, aspetta un attimo che ci penso

    4. (izraža nasprotje prejšnji misli) sì:
    ostal je brez službe, ja in zdaj? è rimasto senza lavoro, sì, e adesso?
  • jamais [žamɛ] adverbe (sploh) kdaj; nikoli

    ne ... jamais nikoli, nikdar
    jamais plus nikdar več
    à (tout) jamais, pour jamais za vedno
    au grand jamais prav nikoli (več)
    jamais de la vie prav nikoli
    si jamais vous venez če (sploh) kdaj pridete
    plus que jamais bolj (več) kot kdajkoli
    c'est pire que jamais to je hujše kot kdajkoli (prej)
    il n' en fait jamais d'autres tako (on) vedno dela
    cela ne s'est jamais vu kaj takega svet še ni videl
    fais-le maintenant ou jamais stôri to zdaj ali pa nikoli
    mieux vaut tard que jamais bolje pozno kot nikoli
  • jasniti se povratni glagol
    1. (o vremenu) ▸ kiderül, kitisztul, derül, tisztul
    nebo se jasni ▸ kiderül az ég
    jasniti se od severozahoda ▸ északnyugat felől kiderül az ég
    V sredo čez dan bo dež od zahoda ponehal in popoldne se bo pričelo jasniti. ▸ Szerdán nap közben megszűnik a nyugat felől érkező csapadék és délután tisztulni kezd az ég.

    2. (postajati razločen) ▸ tisztázódik, kirajzolódik
    Sporna vprašanja se počasi jasnijo. ▸ A vitás kérdések lassan tisztázódnak.
    Obrisi hiš so se vse bolj jasnili. ▸ A házak körvonalai egyre jobban kirajzolódtak.

    3. (o mišljenju ali razumevanju) ▸ összeáll a kép, kitisztul a kép
    misli se jasnijo komu ▸ kitisztulnak a gondolatai
    slika se jasni komu ▸ összeáll a kép előtte
    Začelo se mi je jasniti. Če ostanem tukaj še urico ali dve, pa bom prišel reči do dna. ▸ Kezdett összeállni a kép előttem. Ha még egy-két órát itt maradok, a végére járok a dolognak.

    4. (o izboljševanju situacije) kontrastivno zanimivoelvonulnak a viharfelhők, jobbra fordul, egyenesbe jön
    nebo se jasni komu ▸ kezd egyenesbe jönni, kitisztul felette az ég
    obzorja se jasnijo komu ▸ kitisztul a láthatár
    Odnos med Korejama ima svoje svetle in temne trenutke. Recimo, da se je zdaj začelo jasniti. ▸ A két Korea közötti kapcsolatnak vannak világos és sötét pillanatai. Fogalmazhatunk úgy, hogy most kezdenek elvonulni a viharfelhők.
    Potem ko se je Fiat ubadal s precejšnjim usihanjem prodaje, se mu je lani nebo začelo jasniti. ▸ Azt követően, hogy a Fiat az értékesítés jelentős visszaesésével küzdött, tavaly kezdett egyenesbe jönni.
    Jasni se tudi nebo nad to življenjsko štorijo. ▸ Lassacskán az életének története is jobbra fordul.

    5. (o izboljševanju volje ali počutja) ▸ felderül, jókedvre derül, jókedve lesz
    obraz se jasni komu ▸ felderül az arca
    čigav obraz se jasni ▸ földerül az arca
    "Najbolj smo se bale Branka, ampak tudi on je bil navdušen nad nami! Njegov obraz se je med našim petjem začel jasniti!" ▸ „Leginkább Brankótól féltünk, de őt is lenyűgöztük. Földerült az arca, amikor énekeltünk.”
  • jazbina samostalnik
    1. (jazbečje bivališče) ▸ borzvár, borzlyuk, borzkotorék
    Dobro rejen jazbec zimo predremlje v jazbini. ▸ A jól táplált borz az egész telet átalussza a borzvárban.

    2. lahko izraža negativen odnos (zatočišče; zbirališče) ▸ barlang, lebuj
    Zdaj pa pojasnite, kako ste se znašli v tej razbojniški jazbini! ▸ Most aztán magyarázzátok el, hogyan kerültetek ebbe a rablóbarlangba!
    Nekega dne sem v Sohu zavil v neki bar, da bi kaj spil. Terry je stal za točilno mizo z nekaj sumljivimi tipi. Izvlekel sem ga iz jazbine. ▸ Az egyik nap bementem egy bárba a Sohóban, hogy igyak valamit. Terry néhány gyanús alakkal álldogált a pultnál. Kiráncigáltam ebből a lebujból.
  • káj what

    káj še? what else?
    káj zdaj? what now?, how now?, well?
    káj ti je? káj je s teboj? what's the matter with you?
    káj mi mar! what do I care!
    káj šele let alone
    ah, káj! go on!, stuff and nonsense!
    káj ne poveš! you don't say!
    ne, káj takega! well, I never!
    torej káj? so what?
    je káj upanja? is there any hope?
    káj še, on (pa) že ne! not he!
    káj storiti? what can we do?, what's to be done?
    káj pomaga, káj koristi jokati? what is the use of crying?, it is no use crying
    káj se je tedaj, potem zgodilo? what happened then?
    imate káj novic? have you any news?
    na káj misliš? what are you thinking about, what's on your mind?
    povej mi, káj si slišal! tell me what you heard!
    káj ko bi tudi ti prišel? what if you came too?
    meso, kruh, vino in ne vem káj še vse meat, bread, wine, and what not
    ne morem si káj, da se ne bi smejal I can't help laughing
  • kandidat samostalnik
    1. (za službo ali funkcijo) ▸ jelölt, pályázó
    županski kandidat ▸ polgármesterjelölt
    predsedniški kandidat ▸ elnökjelölt
    primeren kandidat ▸ megfelelő jelölt
    izbran kandidat ▸ kiválasztott pályázó
    kandidat za poslanca ▸ képviselőjelölt
    kandidat za direktorja ▸ igazgatójelölt
    kandidat za predsednika ▸ elnökjelölt
    lista kandidatov ▸ jelöltlista
    izbira kandidatov ▸ jelöltek kiválasztása
    predlagati kandidata ▸ jelöltet javasol
    kandidat za delovno mesto ▸ állásra pályázó
    V senci priprav na evropske volitve se v strankah že ozirajo po najprimernejših kandidatih. ▸ Az európai választási előkészületek jegyében a pártok már keresik a legmegfelelőbb jelölteket.
    Podjetja na razgovor povabijo le okoli pet kandidatov za vsako delovno mesto. ▸ A vállalatok minden állás esetében csak körülbelül öt pályázót hívnak be interjúra.
    Sopomenke: aspirant

    2. (na izpitu) ▸ vizsgázó, jelentkező
    Izpite je uspešno opravilo 88,27 odstotka kandidatov, ki so splošno maturo opravljali prvič. ▸ A vizsgákat az általános érettségi vizsgán először résztvevő vizsgázók 88,27 százaléka tette le sikerrel.
    Za zdaj še ni natančno znano, koliko kandidatov za voznike motornih vozil je opravilo teoretični in praktični del vozniškega izpita. ▸ Egyelőre még nem lehet pontosan tudni, hogy a járművezetői vizsgára jelentkezők közül hányan tették le a vizsga elméleti és gyakorlati részét.
    Sopomenke: udeleženec

    3. (za nagrado) ▸ jelölt
    Zaradi zgoraj omenjenih danosti je bil Muzej solinarstva leta 1994 uvrščen med kandidate za evropsko muzejsko nagrado EMYA. ▸ A fenti jellemzők miatt 1994-ben a Sópárló Múzeum került be az Év Európai Múzeuma (EMYA) jelöltjei közé.
    Film je zelo resen kandidat za letošnjega oskarja. ▸ A film az idei Oscar nagyon komoly jelöltje.
  • katéri2 (-a -o) pron.

    1. che, il quale, cui:
    volilna enota, v kateri kandidira la circoscrizione elettorale in cui si candida
    (pri izogibanju dvoumnosti) mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru la madre del mio amico il quale sta ora a Capodistria

    2. (v rodilniku izraža pripadnost, lastnino) il cui:
    ljudstvo, v katerega imenu nastopate il popolo nel cui nome parlate

    3. (za dopolnjevanje vsebine nadrednega stavka) cui:
    odštel mu je petdeset tisočakov, od katerih je pet pridržal gli sfilò cinquantamila talleri di cui se ne tenne cinque
  • kava samostalnik
    1. (pijača) ▸ kávé
    skodelica kave ▸ egy csésze kávé
    kuhanje kave ▸ kávéfőzés
    požirek kave ▸ egy korty kávé
    vonj kave ▸ kávéillat
    okus kave ▸ kávéíz
    kuhati kavo ▸ kávét főz
    naročiti kavo ▸ kávét rendel
    skodelica za kavokontrastivno zanimivo kávéscsésze
    avtomat za kavo ▸ kávéautomata
    aparat za kavo ▸ kávéfőző
    močna kava ▸ erős kávé
    srkati kavo ▸ kávét szürcsöl
    nalivati kavo ▸ kávét önt
    jutranja kava ▸ reggeli kávé
    Poleg odlične kave pa gostom ponujajo še vrsto odličnih tort. ▸ A kiváló kávé mellett pedig többféle kiváló tortát kínálnak a vendégeiknek.
    Povezane iztočnice: dolga kava, ekspresna kava

    2. (dogodek) ▸ kávé, kávézás
    povabiti na kavo ▸ kávéra meghív, kontrastivno zanimivo meghív kávézni
    vabiti na kavo ▸ kávéra hív, kontrastivno zanimivo meghív kávézni
    iti na kavo ▸ kávéra megy, kontrastivno zanimivo kávézni megy
    Po kosilu sva se oprhala, se preoblekla in šla na kavo k prijatelju. ▸ Ebéd után lezuhanyoztunk, átöltöztünk és elmentünk egy kávéra a barátunkhoz.
    peljati na kavo ▸ kávéra elvisz, kontrastivno zanimivo elvisz kávézni
    odmor za kavo ▸ kávészünet
    Naši odmori za kavo so bili pogosto podobnim skupinskim terapijam. ▸ A kávészüneteink gyakran csoportterápiára hasonlítottak.
    skupna kava ▸ közös kávézás
    Zdaj morava najine skupne kave vpisati v rokovnike. ▸ Most a közös kávézásainkat határidőnaplóba kell írnunk.
    sobotna kava ▸ szombati kávézás
    Na najinih, predvsem dolgih sobotnih kavah v globokih debatah rešujeva svet. ▸ Hosszas szombati kávézásaink során nagy vitákkal mentjük meg a világot.

    3. (zrna kavovca) ▸ kávé
    zmleta kava ▸ őrölt kávé
    mleta kava ▸ őrölt kávé
    surova kava ▸ nyers kávé
    pražena kava ▸ pörkölt kávé
    kilogram kave ▸ egy kilogramm kávé
    zrna kave ▸ kávészemek
    zavitek kave ▸ egy tasak kávé
    uvoz kave ▸ kávébehozatal
    vrečka kave ▸ egy zacskó kávé
    mletje kave ▸ kávéőrlés
    mlinček za kavo ▸ kávéőrlő
    pražarna kave ▸ kávépörkölő
    pražiti kavo ▸ kávét pörköl
    dve žlici kave ▸ két kanál kávé
    V tovarni bodo lahko izdelali do 5000 ton kave. ▸ A gyár akár 5 000 tonna kávé előállítására is képes lesz.

    4. (rastlina) ▸ kávé
    plantaža kave ▸ kávéültetvény
    Brazilija se na področjih, kjer ležijo plantaže kave, že mesece spopada s sušo. ▸ Brazília azokon a területeken, amelyeket kávéültetvények borítanak, már több hónapja küzd az aszállyal.
    nasad kave ▸ kávéültetvény
    sorta kave ▸ kávéfajta
    Med najbolj razširjenimi plantažno gojenimi sortami kav sta Coffea arabica in Coffea robusta. ▸ A Coffea arabica és a Coffea robusta a legelterjedtebb, ültetvényen termesztett kávéfajta.

    5. (kavni nadomestek) ▸ kávé
    mlečna kava ▸ tejeskávé
    Zjutraj zavoham, ko ti babica pripravlja mlečno kavo, preden greš v šolo. ▸ Reggelente érzem az illatát, amikor nagymamád tejeskávét főz neked, mielőtt iskolába mész.
    ječmenova kava ▸ árpakávé
    kava iz cikorije ▸ cikóriakávé
    cikorijina kava ▸ cikóriakávé
    Ječmenova kava ne vsebuje kofeina, vseeno pa prečisti telo in odplavlja različne strupe iz telesa. ▸ Az árpakávé nem tartalmaz koffeint, de ennek ellenére megtisztítja a szervezetet és kisöpri belőle a különböző salakanyagokat.
    Povezane iztočnice: žitna kava
  • kazáti mostrar; enseñar; hacer ver

    kazati na kaj indicar a/c; (o termometru) marcar; (o uri) señalar; (predvajati film) proyectar
    kazati proti severu señalar hacia el norte
    s prstom kazati na koga señalar a alg con el dedo (tudi fig)
    kot vse kaže según las aparencias, a lo que parece
    kot zdaj kaže tal como están (ali se presentan) las cosas
    na dež kaže amenaza lluvia; parece que va a llover
    barometer kaže na dež el barómetro señala (ali anuncia) lluvia
    termometer kaže 5° pod ničlo el termómetro marca (ali señala) 5 grados bajo cero
    setev dobro kaže la sementera presenta buen aspecto
    kazati zobe (o psu) regañar los dientes
    slabo kazati (fig) salir mal, fracasar
    dobro (slabo) kaže zanj tiene halagüeñas (malas) perspectivas
    ne kazati nevolje poner a mal tiempo buena cara
    kazati se mostrarse (prijaznega amable)
  • knüppeldick: jetzt kommt's knüppeldick zdaj je vse na kupu, kar vsulo se je (neprilik); knüppeldick voll nabito poln
  • koder samostalnik
    1. pogosto v množini (o laseh) ▸ hajhullám, hajtincs [göndör]hajfürt [göndör]
    bujni kodri ▸ dús hajfürtök
    dolgi kodri ▸ hosszú hajtincsek
    svetli kodri ▸ világos hajfürtök
    naravni kodri ▸ természetes hajhullámok
    mehki kodri ▸ puha hajfürtök
    valoviti kodri ▸ hullámos hajfürtök
    Z resastim striženjem so naravni kodri še bolj poudarjeni. ▸ A lépcsőzetes hajvágás még hangsúlyosabbá teszi a természetes hajhullámokat.
    Zdaj se je prišlek zagledal v njene lepe oči in lase, ki so ji v kodrih padali daleč po hrbtu. ▸ A jövevény tekintete most a lány szép szemén és haján akadt meg, amely hosszan hullott göndör tincsekben a hátára.

    2. (pes) ▸ uszkár
    bel koder ▸ fehér uszkár
    črn koder ▸ fekete uszkár
    imeti kodra ▸ uszkárja van
    Poleg mačk, ki prevladujejo pri njih, imajo še dva kodra in nemškega ovčarja. ▸ A macskák mellett, amelyek többségben vannak, van két uszkárjuk és egy német juhászkutyájuk.
    Povezane iztočnice: pritlikavi koder
  • kon|ec1 [ô] moški spol (-ca …)

    1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
    figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
    -ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende

    2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
    konec delovnega časa der Feierabend

    3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
    konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
    konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
    (smrt) das Ende

    4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang

    5. (izid, rezultat) der Ausgang

    6.
    česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
    konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
    zdaj pa konec! Und damit gut!
    kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
    konec je z menoj es ist um mich geschehen
    |
    narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
    narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
    storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
    |
    brez konca ohne Ende, endlos
    brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
    biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
    do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
    do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
    od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
    do konca prstov bis in die Fingerspitzen
    do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
    do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
    do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
    potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
    do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
    iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
    iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
    priti do konca komu: (jemandem) beikommen
    h koncu aufs Ende zu
    iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
    na konec aufs Ende
    na koncu am Ende, zu Ende
    na koncu meseca am Monatsende
    biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
    biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
    biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
    stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
    ob koncu am Ende
    ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
    ob koncu tedna am Wochenende
    ob koncu vojne bei Kriegsende
    od konca do kraja von A bis Z, restlos
    od zadnjega konca von hinten
    pred koncem vor dem Ende
    pred koncem vojne vor Kriegsende
    pri koncu gegen Ende
    biti pri koncu s čim am Ende sein mit
    proti koncu gegen Ende
    proti koncu vojne gegen Kriegsende
    proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
    proti koncu leta spät im Jahr
    s koncem zum Ende
    s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
    za konec für das Ende
    znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
    znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
    znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff
  • kot zobotrebec frazem
    (zelo suh; zelo ozek) ▸ cérnavékony, vékony, mint a piszkafa, leheletvékony
    Še do nedavnega je bila Viktorija kot zobotrebec, zdaj pa so v javnost že pricurljale novice, da se bo poskusila zrediti.kontrastivno zanimivo Viktória legutóbb még csontsovány volt, mostanában azonban olyan hírek érkeznek, hogy megpróbál hízni.
    Zdi se, da pri teku, pri katerem so smučke kot zobotrebci, tudi največji mojstri pri spustih navzdol nimajo popolnega nadzora. ▸ Úgy tűnik, hogy a sífutásnál, ahol a sítalpak leheletvékonyak, még a legjobbak sem tudják teljesen kontrollálni a leereszkedést.
    Sopomenke: suh kot zobotrebec
  • kvít quitte

    zdaj sva kvit nous voilà quittes
  • Labeātēs -ium (-um), m: L. in Labeātae -ārum, m: Plin. Labeáti, pleme ob makedonsko-ilir(ij)ski meji z glavnim mestom Scodra Skodra (zdaj Skutari, sl. Skader). Od tod adj. Labeātis -idis, f labeátska, Labeátov: terra L., palus (jezero) L.
  • Laboriae (Leboriae) -ārum, f Labórije, najrodovitnejše nižine v Kampaniji med cestama, ki držita iz Puteolov in Kum v Kapuo (zdaj Terra di Lavoro): Plin. Od tod adj. Laborīnus (Leborīnus) 3 labórijski (leborijski): campus ali campi (= Laboriae Laborije) Plin.
  • Lābrō -ōnis, m Lábron, mesto s pristaniščem v Etruriji (zdaj Livorno): Ci. ep.
  • laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

    avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
    c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
    ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
    laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
    laisser voir pokazati
    laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
    laisser tomber spustiti(na tla)
    laisser de côté, à part pustiti ob strani
    laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
    ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
    laisser à penser dati misliti
    laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
    ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
    cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
    laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
    laisser tranquille pustiti na miru
    laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
    se laisser prepustiti se
    se laisser aller zanemariati se
    se laisser aller à spozabiti se
    se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
    se laisser faire ne se upirati, pristati na
    se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
    se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
    laisser là pustiti na cedilu
    laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
    laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
    se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
    laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
    je vous laisse (familier) (zdaj) grem
    laissez (donc)! pustite (vendar) to!
    cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
    cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
    il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
    il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
    laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi
  • Lamia4 -ae, f (Λαμία) Lámija, mesto v Tesaliji (zdaj Zeitun(i)): L., Plin.