-
κρόταφος, ὁ 1. nav. pl. senci. 2. vrh, hrib.
-
κύμβαχος 2 (κύμβη glava) ep. 1. adi. z glavo naprej, strmoglav, ἔκπεσε κύμβαχος padel je na glavo. 2. subst. ὁ okroglina pri čeladi, kamor se je vtikala perjanica, κύμβαχος ἀκρότατος vrh okrogle čelade.
-
ὄρθιος 3 in 2 (ὀρθός) 1. navkreber ali v breg, strm ὁδός, pokoncu postavljen, pokoncu stoječ, navpičen γέρρα; ὥστε πάντας ὀρθίας στῆσαι τριχάς tako da so vsem stopili lasje pokoncu; τὸ ὄρθιον breg, strm vrh, pobočje, πρὸς ὄρθιον εἶμι (ἄγω) grem (peljem) navkreber, v breg, κατὰ τοῦ ὄρθίου strmo navzdol. 2. (ki gre) naravnost, τὰ ὄρθια τὰ ἐς τὴν μεσόγαιαν φέροντα ravna črta v sredino dežele. 3. o glasu: visok, tenek, glasen, čist νόμος, κηρύγματα, κωκύματα. – adv. ὄρθια glasno ἤυσε. 4. v vojaškem govoru; ὄρθιοι λόχοι podolgaste napadalne stotnije, v katerih sta stala 2 moža drug poleg drugega in 50 mož drug za drugim ali 4 možje drug poleg drugega in 25 mož drug za drugim, προσβάλλω ὀρθίοις λόχοις napadem s podolgastimi stotnijami, λόχους ὀρθίους ποιῶ, ἄγω(oppos. φάλαγξ bojni red s širokim čelom).
-
ὀφρύς, ύος, ἡ [Et. slov. obrvi, nem. Augen-braue. – Obl. acc. pl. ὀφρῦς, -ύας]. 1. obrv; nav. pl. obrvi, čelo; pren. prevzetnost, ponos. 2. vrh, hrib, rob, reber.
-
πάγος, ὁ (πήγνυμι) 1. led, slana, mraz. 2. skala, čer; grič, hrib, gorski vrh; pos. Ἄρειος πάγος, ion. Ἀρήιος πάγος, poet. Ἄρεος πάγος, pl. Ἄρειοι πάγοι Areopag.
-
παρ-αναδύομμι med. molim, štrlim (poleg česa) iz česa, prihajam (lezem) iz česa (na vrh) ἔκ τινος.
-
πρότονος, ὁ (προ-τείνω) nav. pl. prednja vrv (ki je vezala vrh jambora s prednjim krnom).
-
πρυμνός 3 ep. [Et. od per, sor. περί] sup. πρυμνότατος skrajnji, zadnji, poslednji, zgornji, spodnji, sprednji; δόρυ konec (vrh) kopja, γλῶσσa koren jezika, βραχίων rame, nadlaket, nadkomolec, ὕλη pri korenini, κέρας spodnji del roga; πρυμνὸν θέναρος zapestje.
-
πρών, πρώνος, πρώονος, ὁ, nom. pl. ep. πρώονες ep. poet. štrlina; vrh, višina, brdo, grič, predgorje, rtič, nos, obrežje.
-
πτερύγιον, τό (πτέρυξ) majhna perot(nica); vrh ali streha templja NT.
-
ῥίον, τό ep. [Et. iz ϝρισον, iz kor. wer-s-, vzdigovati se, gl. ἀείρω; nem. Riese (stvn. riso)] vrh, predgorje, nos, rt.
-
Τιθορέα, ἡ severnozapadni vrh Parnasa.
-
ὑπ-εξακρίζω (ἄκρος) poet. grem (plezam) počasi na vrh gore πρὸς λέπας.
-
ὑπερ-άνω adv. visoko zgoraj, γίγνομαι nadvladam, pridem na vrh, τινός visoko nad čim (črez kaj) NT.
-
ὑπερβολή, ἡ (ὑπερ-βάλλω) 1. a) prehod, prehajanje; b) prehodišče, prelaz, klanec, vrh. 2. kar je čez mero, pretiravanje, obilnost, izobilje, velika množica, pretežnost, premoč; prekašanje; prednost, višek, vrhunec μανίας, καθ' ὑπερβολήν črezmerno, preveč, preobilno NT. 3. obotavljanje, odlog, zavlačevanje, odlaganje.
-
ὑπο-δῡ́νω ion. ὑπο-δύομαι intr. [fut. ὑποδῡ́σομαι, aor. ὑπέδῡν, pf. ὑπο-δέδῡκα; ep. fut. 2 sg. ὑποδύσεαι, aor. mixt. 3 sg. ὑπεδῡ́σετο] 1. potapljam se pod kaj; a) grem (lezem, smuknem, skrijem se) pod kaj, grem ali vderem v kaj; b) počenem, sklonim se, pripogibam se pod kaj, jemljem kaj nase τὸν μὲν ὑποδύντε φερέτην; c) oblečem spodaj, podoblečem si kaj, podobujem si kaj pod kaj τί τινι; d) prikradem se, prilezem, izkušam priti komu do živega; e) lotevam se česa, izvršujem, jemljem nase, začenjam πόλεμον; f) izpreletim, obidem γόος; g) prilizujem, prikupim se komu τινά. 2. prihajam izpod česa (na vrh) pomolim iz (vode), prilezem izpod česa θάμνων; pren. izkopljem se iz česa, osvobodim se česa κακῶν.
-
ὕψος, ους, τό (ὑπέρ) višava, višina, visočina, vrh, vzvišenost, visokost NT.
-
к, ко (z dat.) k, do, proti, na; na obed;
идти к брату iti k bratu;
приклеить к стене nalepiti na zid;
любовь к родине ljubezen do domovine;
пригласить к обеду povabiti na kosilo;
готов к труду pripravljen za delo;
к счастью na srečo;
собраться к десяти часам zbrati se proti deseti uri;
прийти к заключению skleniti;
к тому же vrh tega
-
прибавка f dodatek, nameček, priklada, pridav;
в прибавку vrh vsega