Franja

abscondō -ere -condī (redko -condidī) -conditum (poklas. in pozn. -cōnsum)

1. skri(va)ti: cadavera foveis (abl.) V., aliquem alvo O., hominem in armentario Cu.; pesn.: ensem in vulnere Sen. tr., in aëre telum Sil. vreči, da izgine v zraku; refl.: latenter abscondimus Ap. smo se skrili; pren.: stultitiam in latebras pectoris Pl.; occ. prekri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), zastreti (zastirati): nec galea frontem abscondit Iuv., fumus abscondit caelum Cu., luna illum (solem) abscondit Sen. ph., tellus absconditur umbrā Tib., protinus Phaeacum abscondimus arces V. pustimo za seboj, izgubimo izpred oči; pren.: pueritiam Sen. ph. preživeti; med.: ante tibi ... Atlantides abscondantur V. naj ti zaidejo; pesn.: aves draco abscondidit ore O. je pogoltnila.

2. pren. prikri(va)ti, potajiti, utajiti (utajevati): fugam furto V., paucitatem militum Cu., dolorem, caritatem, omnes affectus T., quod quo studiosius ab istis ... absconditur, eo magis apparet Ci. — Od tod adj. pt. pf. absconditus 3, adv. -ē skrit: Lucr., Corn., Cu., Vulg., gladii Ci.; pren. skriven, tajen: insidiae, ius pontificum Ci.; (o govoru) skrivnosten, globokoumen: abscondite disseri Ci. Poklas. abscōnsus 3 skrit, skriven, tajen: Ps.-Q.; subst. neutr.: in absconso Aug. na skrivnem; adv. abscōnsē tajno: Hyg., Vulg.

addōsso

A) avv.

1. na sebi, na hrbtu:
avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
levarsi i panni d'addosso sleči se
levarsi uno d'addosso znebiti se koga
avere la sfortuna addosso imeti smolo
tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost

2. pren. na sebi:
avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro

3. na grbi, v breme:
ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino

B) prep.

1. blizu, tik ob:
le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi

2. na, nad:
dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom)

adventus -ūs, m (advenīre)

1. prihod, pohod, obisk (naspr. abitus, decessio, discessus, profectio, reditus): necopinatus L., repens (naspr. exspectatus) Ci., dies adventus mei reditusque Ci., adv. hospitum Ci., Deiotari cum suis omnibus copiis Ci., viri H. vrnitev (domov), alienarum gentium T. priselitev, doselitev; v pl.: adventūs mei Ci., Plin. iun. Veže se na vprašanje kam? z acc. krajevnih imen: consulis Romam adv. L.; s praep. in acc.: nocturnus ad urbem adv. Ci., ad Pompeium noster adv. Ci. ep., ipsorum adv. in urbem sociorum Ci. ep., Pyrrhi in Italiam adv., Laelii classisque adv. in Africam L.; met.: meus adv. appropinquabat Ci. čas mojega prihoda, adventibus (= advenientibus) se offere Ci. vreči se jim že na poti v naročje.

2. occ. prihod, primik(anje), približevanje (vojakov, sovražnikov): primo statim adventu C. takoj po prihodu, horum (militum nostrorum) adventu tanta rerum commutatio facta est, ut ... C., ubi de eius (Caesaris) adventu Helvetii certiores facti sunt C., adv. Gallicus Ci. galski naval, terra continens adventūs hostium ... ante denuntiat Ci.; met.: multitudo e muris adventum imperatoris ... prospeculabatur L. vhod.

3. pren. (o stvareh) prihod, bližanje, začetek, nastanek: pedum V. bližajoče se noge, koraki, classis adv. Oreum L., ante lucis adventum S. pred sončnim vzhodom, adv. veris H., Favoni O., mali, malorum Ci., adv. in animos et introitus imaginum Ci.

Opomba: Gen. sg. adventī: Ter.

agone¹ m

1. hist. tekmovališče, agon; tekma, tekmovanje

2. knjižno tekma, tekmovanje, boj:
agone poetico pesniško tekmovanje
gettarsi nell'agone vreči se v boj

3. knjižno bojišče

air¹ [ɛr] masculin zrak; ozračje, atmosfera; veter, sapica

air frais, liquide, lourd, vicié svež, tekoč, soparen, pokvarjen zrak
grand air svež zrak
air comprimé stisnjen zrak
air grisouteux treskavi plin
en l'air v zraku, figuré neutemeljen
en plein air na prostem
armée féminin de l'air vojno letalstvo
conditionnement masculin d'air klimatizacija
contes masculin pluriel en l'air bajke
couche féminin d'air zračna plast
coup masculin d'air prepih
hôtesse féminin de l'air stevardesa
projets masculin pluriel en l'air (figuré) gradovi v oblakih
pompe féminin à air zračna sesalka
paroles féminin pluriel, promesses féminin pluriel en l'air prazne besede, obljube
traite féminin en l'air menica na izmišljeno ime
une tête en l'air lahkomiseln, plitev, prazen človek
trou masculin d'air zračna luknja, žep
changer d'air zrak, menjati, menjati bivališče
donner de l'air à quelque chose dati zraka čemu, prezračiti kaj
être en l'air viseti v zraku; biti v neredu
tout est en l'air vse je narobe
être libre comme l'air od nikogar ne biti odvisen
il fait de l'air (veter) piha
flanquer en l'air (familier) odvreči, stran vreči
laisser échapper l'air izpustiti zrak
mettre à l'air des draps d'un lit prezračiti posteljnino
mettre en l'air spraviti v nered
parler, agir en l'air tjavdan govoriti, delati
prendre l'air iti na zrak, (aéronautique) vzleteti, dvigniti se
regarder en l'air v zrak, kvišku gledati
tirer en l'air streljati, ustreliti v zrak
vivre de l'air du temps od zraka živeti
il y a de l'air vetrovno je
il n'y a pas d'air niti sapice ni
il y a quelque chose en l'air nekaj je v zraku, nekaj se kuha
il y a des courants d'air vleče, prepih je
ficher, foutre en l'air odvreči, znebiti se

ancora (anchora) -ae, f (iz gr. ἄγκῡρα)

1. sidro: ancoram iacere Afr. fr., Naev. fr., C. ali ponere L. ali (pesn.) figere, pangere O. sidro vreči (spustiti), ancoram tollere C. ali moliri L. sidro vzdigniti (od tod met. = odriniti: Varr.), ancoram praecīdere Ci., L. sidrno vrv presekati, onerarias naves ad ancoras deligare C., navem in ancoris tenere N. na sidrih imeti, zasidrano imeti, consistit navis in ancoris C. ali ad ancoram Ci. stoji zasidrana, resolutis oris in ancoras evehuntur L. ko so se odvezale vrvi, s katerimi so ladje pripete na obalo, so se ladje zasidrale; pren. = zasilno sidro, rešilno sidro: Sil., Aug., unde petam solacia? ancora nulla nostram tenet ratem O.

2. redko v druge namene, npr. ferreae ancorae železne skobe: Pall.

ancre [ɑ̃kr] féminin sidro, maček

ancre de salut zasilno sidro
jeter l'ancre vreči sidro, zasidrati se
lever l'ancre dvigniti sidro
être, se mettre à l'ancre biti zasidran
bouée féminin, chaîne féminin d'ancre sidrna boja, veriga

applaudō (adplaudō) -ere -plausī -plausum (vulg. applōdō -ere -plōsī -plōsum)

1. trans. udariti (udarjati) koga ali kaj (s čim) ali ob kaj (s čim), bíti ob (na) kaj (s čim): applauso corpore palmis O., adplauso tela sonat latere Tib., applausa cervix Sil., applodere anum terrae Ap. ob tla vreči, pobiti (na tla), tako tudi: cum... Ulixes Irum applosisset (sc. terrae) Hyg.; pedem app. (sc. terrae) Hier. z nogo ob tla biti.

2. intr. ploskati (na pohvalo): agite adplaudamus Pl., app. manibus suis Vulg.; z dat.: nunc spectatores... nobis clare applaudite Pl., his dictis applauditur Ap.

arm¹ [a:m] samostalnik
zgornja okončina, laket, roka; krak, ročica; rokav; naročje
figurativno oblast; opora; močna veja

to fly into s.o.'s s vreči se komu v naročje
to fold one's arm prekrižati roke
infant in arms dojenček, čisto majhen otrok, otročiček
to keep (ali hold) s.o. at arm's length varovati se koga, ne pustiti ga blizu
to make a long arm seči po čem
secular arm posvetna oblast
arm of the sea morski rokav
within arm's reach dosegljiv
with open arms prisrčno

arracher [araše] verbe transitif izruvati, izpuliti, iztrgati, izdreti; izsiliti (priznanje, obljubo)

arracher les mauvaises herbes izruvati plevel
un obus lui a arraché le bras granata mu je iztrgala roko
arracher des aveux, une promesse, un secret à quelqu'un priznanje, obljubo, skrivnost izsiliti iz koga
s'arracher de, à iztrgati se od, iz
s'arracher quelqu'un, quelque chose trgati se, prepirati se za koga, za kaj
s'arracher les cheveux de colère lase si puliti od jeze
arracher des larmes à quelqu'un izvabiti komu solze, koga v jok spraviti
arracher quelqu'un de sa maison spoditi koga od hiše
arracher quelqu'un à la misère iztrgati, izvleči koga iz bede
arracher quelqu'un au sommeil koga iz spanja vreči, iztrgati
s'arracher des bras de quelqu'un iztrgati se komu iz rok
on se l'arrache trgajo se zanj
s'arracher les yeux oči si (medsebojno) izpraskati

arrastrar brusiti, gladiti; vleči; odtrgati; za svoje naziranje pridobiti; plaziti se; izigrati aduta

arrastrar el ala biti zaljubljen
arrastrar coche premožen biti
arrastrar por tierra vreči na tla
arrastrarse vleči (plaziti) se, klečeplaziti
traer a alg. arrastrado komu zelo nadležen biti
trabajar arrastrando nerad, nemarno delati

arrembaggio m (pl. -gi)

1. naskok na ladjo; napad; plenjenje

2. pren. napad, obupen poskus:
andare, buttarsi all'arrembaggio vreči se z vso silo na kaj, naskočiti kaj

arroyo moški spol potok; cestni žleb; cesta; vozni nasip

plantar (poner) en el arroyo na cesto vreči (postaviti)

asinus -ī, m

1. osel: longum est mulorum utilitates persequi et asinorum Ci., Calatiae asinum tripedem natum L.; preg.: asinus ad lyram Varr. ap. Gell. osel pri liri (o surovem, za umetnost nedovzetnem človeku; prim. sl.: „meni filozofija pa zajcu boben“), asinus in tegulis Petr. osel na strehi (o nenavadni prikazni), qui asinum non potest, stratum caedit Petr. = bije po vreči, ker konja ne more.

2. pren.
a) osel = tepec (slaboumen človek): neque homines magis asinos umquam vidi Pl., scio te voluisse et me asinum germanum fuisse Ci. ep.; kot psovka: quid tu autem huic, asine, auscultas? Ter., quid nunc te, asine, litteras doceam? Ci.
b) osel = ujedljiv človek: asinus albus Q.

Auge, das, (-s, -n) oko; Pflanzenkunde očesce, oko; beim Hammer: uho; auf Würfeln, Karten: pika, točka, vrednost v točkah, auf der Suppe (Fettauge) cinek; das Auge des Gesetzes oko postave; die Augen [offenhalten] offen halten paziti, gledati; die Augen zudrücken/zumachen mižati; die Augen anstrengen napenjati oči; ein Auge riskieren na hitro/skrivaj pogledati; ganz Auge sein biti pozoren, pozorno gledati; ein Auge haben auf paziti na, zanimati se za, vreči oko na; spodleteti; keine Augen haben für ne imeti občutka za; seinen Augen nicht trauen ne verjeti svojim očem; so weit das Auge reicht do koder sega oko; jemandem Augen machen spogledovati se z
an: an den Augen ablesen brati iz oči
aus: aus den Augen verlieren izgubiti iz oči; aus den Augen, aus dem Sinn izpred oči, iz misli
in: im Auge behalten opazovati; ins Auge fassen opazovati; načrtovati, razmišljati o; ins Auge springen pasti v oči, biti opazen; ins Auge gehen imeti nezaželene posledice; im Auge haben imeti pred očmi, predočiti si
mit: mit bloßem Auge s prostim očesom; mit offenen Augen z odprtimi očmi; mit den Augen verschlingen požirati z očmi; mit einem blauen Auge davonkommen poceni jo odnesti
unter: unter vier Augen med štirimi očmi; unter meinen Augen pred mojimi očmi; unter die Augen treten stopiti/priti pred oči
vor: vor/unter meinen Augen pred mojimi očmi; vor Augen haben imeti pred očmi, predočiti si; vor Augen halten/führen predočiti (si); mir wurde schwarz vor den Augen stemnilo se mi je pred očmi

auto moški spol sodni izrek, razsodba, odlok, ukaz, odredba; dramatsko delo starejšega španskega slovstva

auto de fe izvršitev sodbe nad krivoverci, sežiganje krivovercev
hacer auto de fe v ogenj vreči, sežgati
autos pl (sodni) spisi
constar de autos biti dokazano iz sodnih spisov
estar en (los) autos na tekočem biti
poner a uno en autos koga uvesti v
el día de auto na inkriminirani dan

Bahn, die,

1. Eisenbahn železnica

2. Sport, Stoff, Tapete: proga

3. Physik tir, Astronomie tir, tirnica, Technik pot, (Elektronenbahn) lupina

4. (Blutbahn, Lymphbahn) poti, obtok

5. beim Schmiedehammer: peta

6. auf der Straße: pas; Technik trak, pola; aus der Bahn werfen vreči iz tira; auf die schiefe Bahn geraten zaiti na kriva pota; die rechte Bahn prava pot; sich in (gewissen) Bahnen bewegen ostajati/gibati se v določenih okvirih

baisser [bɛse] verbe transitif znižati, spustiti (dol); povesiti; utišati (radio); verbe intransitif znižati se, upasti, pojemati; oslabeti, pešati, popustiti

se baisser pripogniti se, skloniti se
baisser les prix znižati cene
baisser l'oreille (figuré) povesiti glavo
baisser les bras priznati svoj poraz v borbi, v tekmi; ne se večboriti
baisser le nez biti zmeden, osramočen
baisser pavillon devant quelqu'un (figuré) priznati svoj poraz
baisser le ton (figuré) znižati ton, postati manj aroganten
ma vue baisse vid mi peša
il a bien baissé moči mu zelo pešajo, gredo h koncu
le baromètre baisse barometer pada
le vin a baissé cena vina je padla
se jeter tête baissée contre l'obstacle slepo, brez premisleka se vreči proti zapreki
il n'y a qu'à se baisser pour les ramasser, pour en prendre tega je mnogo, velika množina, na pretek

barăthrum -ī, n (gr. βάραϑρον) brezno, žrelo, prepad, ponor, globina, jama, krnica (v vodi): Pl., Lucr., Vitr. idr., Charybdis … imo barathri ter gurgite vastos sorbet … fluctus V.; occ.: immane barathrum peklensko žrelo; preg.: aliquid barathro donare H. kaj v prepad vreči = zapraviti, pognati; pren.
a) (o nenasitnem želodcu) žrelo: effunde hoc cito in barathrum Pl., extremo ructus cum redit barathro Mart.; od tod barathrum macelli H. „tržno žrelo“ (o požeruhu).
b) barathrum femineum Mart. (o ženskem spolovilu).

bas¹ [bɑ] adverbe nizko, globoko; tiho

en bas spodaj
d'en bas od spodaj
en bas de ob, na vznožju
ici-bas tu doli, na Zemlji
par en bas navzdol (k)
là-bas tam doli
plus bas bolj spodaj, niže, kasneje (v knjigi)
chapeau bas! klobuk dol!
bas les mains, bas les pattes! (familier) roke, prste proč! nehajte z grožnjami!
à bas la tyrannie! dol s tiranijo!
chanter trop bas prenizko peti
couler bas potopiti (se)
être à bas ležati na tleh, figuré pasti v vodo (npr. načrt)
ce malade est bien bas s tem bolnikom je zelo slabó, ta bolnik ne bo dolgo
mettre bas odložiti; figuré (vstran) odriniti; položiti (les armes orožje); priznati poraz; povreči (o živali), skotiti
mettre chapeau bas odkriti se, figuré priznati komu nadmoč
mettre pavillon bas spustiti zastavo, figuré vdati se
mettre, jeter à bas vreči na tla, po-, zrušiti, uničiti
mettre quelqu'un plus bas que terre ponižati, omalovaževati koga z obrekovanjem
parler tout bas čisto tiho govoriti, šepetati
tomber bas nizko pasti; (termometer) pasti pod ničlo
tomber en bas de l'échelle, de son cheval pasti z lestve, s konja
traiter les gens de haut en bas zviška ravnati z ljudmi
l'avion vole bas letalo leti nizko
regarder quelqu'un de bas en haut pogledati koga od nog do glave, s pogledom koga meriti