Franja

socialn|i (-a, -o) Sozial- (nauk die Soziallehre, prispevek der Sozialbeitrag, die Sozialabgabe, antropologija die Sozialanthropologie, demokracija die Sozialdemokratie, ekonomija die Sozialwirtschaft, etika die Sozialethik, filozofija Sozialphilosophie, gradnja der Sozialbau, medicina die Sozialmedizin, nauk die Soziallehre, pedagogika Sozialpädagogik, politika Sozialpolitik, psihologija die Sozialpsychologie, zakonodaja die Sozialgesetzgebung, zgodovina die Sozialgeschichte, bremena Soziallasten množina, ravnanje Sozialhandlungen množina)
socialna stanovanjska gradnja sozialer Wohnungsbau, der Volkswohnbau
socialno liberalen sozialliberal
socialno pedagoški sozialpädagogisch
socialno političen sozialpolitisch
socialno tržno gospodarstvo soziale Marktwirtschaft
socialno vprašanje soziale Frage
socialno zavarovanje die Sozialversicherung
zavod za socialno zavarovanje Sozialversicherungsanstalt

sollevare

A) v. tr. (pres. sollēvo)

1. dvigniti, dvigovati; privzdigniti:
sollevare qcs. da terra dvigniti kaj s tal

2. pren. povzdigniti, povzdigovati:
sollevare qcn. ai più alti onori povzdigniti koga do najvišjih časti

3. pren. dvigniti, dvigovati; blažiti; tolažiti:
sollevare qcn. dalla miseria koga dvigniti iz revščine
sollevare il popolo contro il tiranno dvigniti ljudstvo zoper tirana

4. pren. sprožiti:
sollevare una questione sprožiti vprašanje

B) ➞ sollevarsi v. rifl. (pres. mi sollēvo)

1. dvigniti, dvigovati se

2. pren. opomoči si

3. dvigniti, dvigovati se; upreti, upirati se (komu, čemu)

sottordine m

1. biol. podrazred

2.
in sottordine podrejen; postranski:
avere un incarico in sottordine imeti, opravljati podrejeno funkcijo
una questione in sottordine postransko vprašanje

sou [su] masculin (nekoč) sold, novčič za pet stotink francoskega franka

sou à sou sou-sou dinar za dinarjem, v majhnih zneskih
gros sou novec za dva solda
pièce féminin de cent sous novec za pet frankov
bijou masculin de quatre sous malovreden nakit
propre comme un sou neuf zelo snažen, blesketajoč se kot nov kovanec
question féminin de gros sou pomembno denarno vprašanje
sans-le-sou masculin revež, siromak
amasser une fortune sou à sou nakopičiti si premoženje dinar za dinarjem
économiser sou à sou varčevati dinar za dinarjem
compter ses sous šteti svoj denar
s'ennuyer, s'embêter à cent sous de l'heure (familier) strašno, na smrt se dolgočasiti
il n'a pas pour un sou de bon sens nima trohice zdrave pameti
être près de ses sous varčevati pri izdatkih
être sans le sou, n'avoir pas le sou biti popolnoma brez denarja

soulever [sulve] verbe transitif dvigniti; razburiti, ogorčiti, spuntati, nahujskati, (na)ščuvati; populaire ukrasti, zmakniti, »suniti«

se soulever dvigniti se, vzravnati se; upreti se
soulever des difficultés povzročiti, sprožiti težave
soulever une question, un débat sprožiti vprašanje, debato
soulever une tempête de protestations povzročiti, sprožiti vihar protestov
soulever le cœur (za)gabiti se
soulever les vagues, la poussière dvigniti valove, prah
soulever le peuple naščuvati ljudstvo k uporu
on m'a soulevé mon portefeuille ukradli so mi listnico
se soulever de sa chaise dvigniti se s stola
le pays s'est soulevé dežela se je uprla

sozial socialen; soziale Frage socialno vprašanje; soziale Marktwirtschaft socialno tržno gospodarstvo; sozialer Wohnungsbau socialna stanovanjska gradnja; soziale Insekten Tierkunde družabne/socialne žuželke

spóren contestable, disputable, debatable, contentious, controversial, litigious, questionable; pravo moot; at issue

spóren primer a controversial case
spórna točka moot point, point of controversy, point at issue
spórno vprašanje moot question
spórna zadeva, stvar, točka matter at issue, matter in dispute
biti spóren to be at issue, to be in dispute
spóren problem controversial problem

spóren discutable, contestable, controversable, litigieux, contentieux ; (izpodbijan) discuté, controversé, contesté

sporni predmet objet litigieux (ali en litige, du litige)
sporna točka point litigieux
sporno vprašanje question litigieuse (ali controversée), point litigieux, différend moški spol

spóren contencioso; disputable; discutible; controvertible ; jur litigioso ; (izpodbijan) controvertido; discutido

sporni predmet objeto m de disputa (ali de controversia)
sporna točka punto m litigioso
sporno vprašanje cuestión f litigiosa, la cuestión en litigio
sporna zadeva asunto m contencioso

sporn|i [ó] (-a, -o) beanstandet; Streit- (točka der Streitpunkt, vprašanje die Streitfrage)

spróžati¹ (-am) | spróžiti (-im) imperf., perf.

1. liberare

2. far scattare, scoccare; sparare, far partire; provocare, causare:
sprožiti alarmno napravo far scattare il dispositivo d'allarme
sprožiti puščico scoccare la freccia
pomeriti in sprožiti prendere la mira e sparare
sprožiti plaz causare una valanga

3. dare origine, provocare, scatenare; appiccare:
sprožiti pretep appiccare una zuffa
sprožiti nasprotovanje provocare opposizione
sprožiti smeh scatenare le risa

4. teh. (pognati) azionare, avviare; kem. provocare, innescare:
sprožiti napravo azionare un apparecchio
sprožiti (kemično) reakcijo innescare una reazione chimica

5. jur. esperire, instaurare, intentare; ekst. sollevare:
sprožiti postopek esperire un'azione davanti all'autorità giudiziaria
sprožiti proces intentare un processo, intentare causa contro qcn.
sprožiti vprašanje sollevare una questione

6. voj.
sprožiti ofenzivo sferrare, lanciare un'offensiva

sprožíti déclencher, mettre en marche (ali en route, en train) , lancer ; (strelno orožje) appuyer (ali presser) sur la gâchette (ali la détente) , faire partir, tirer, faire feu avec ; (strelico) décocher ; (smeh…) faire naître, provoquer, susciter

sprožiti vprašanje soulever une question, mettre une question sur le tapis
sprožiti se se mettre en mouvement (ali en marche, en branle), démarrer, se déclencher, partir
ne sprožiti se rater

sprožíti disparar; accionar ; (strelno orožje) descargar, disparar ; (strelico) soltar ; (prinesti na tapet) poner sobre el tapete (kaj a/c) ; (raketo, torpedo) lanzar

sprožiti vprašanje suscitar (ali plantear) una cuestión
sprožiti se dispararse, descargarse
ne se sprožiti (o strelnem orožju) fallar

spróžiti to pull the trigger; to fire, to fire off; to actuate; to unlatch, to release, to disconnect, to launch; to touch off

spróžiti pištolo to fire a pistol
sprožil je predlog he threw out the suggestion
spróžiti vprašanje to raise a question
spróžiti atomsko vojno to unleash an atomic war
spróžiti se to go off

sreč|a² [é] ženski spol (-e …) (srečna usoda) das Glück, blazna, velika Teufelsglück, Sauglück
lovska sreča Jagdglück
sreča v ljubezni Liebesglück
sreča v nesreči Glück im Unglück
vojna sreča Kriegsglück
spremenljiva sreča Wechselfälle des Lebens
zla sreča der Unstern
sreča mu je mila er hat Glück, das Glück lacht ihm
človek ki nima sreče ein Stiefkind des Glücks
kolo sreče das Glücksrad
več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand
veliko sreče viel Glück!/toi, toi, toi!
vprašanje sreče die Glückssache
žareč od sreče glückstrahlend
črepinje prinašajo srečo Scherben bringen Glück
detelja, ki prinaša srečo der Glücksklee
imeti srečo Glück haben
na srečo glücklicherweise, zum Glück
na slepo srečo auf gut Glück, (brezglavo) planlos
streljati na slepo srečo drauflosschießen
poskusiti srečo sein Heil versuchen
vso srečo viel Glück!/Hals- und Beinbruch!
| ➞ → igra na srečo

sr̂žnī -ā -ō
1. mozgov, mozgovni
2. strženski: -o pitanje bistveno vprašanje; sržni ugljen oglje za obločnice

stanovánjski du logement, d'habitation

stanovanjski blok grand immeuble d'habitation, pâté moški spol de maisons, îlot moški spol de maisons
stanovanska četrt quartier moški spol (ali zone ženski spol) à immeubles d'habitation, zone résidentielle, (v mestu) quartier résidentiel
stanovanska kriza (politika) crise ženski spol (politique ženski spol) du logement
stanovanjska najemnina loyer moški spol, terme moški spol
stanovanska oprema, stanovanjsko pohištvo ameublement moški spol, mobilier moški spol
stanovanjski urad office moški spol (ali service moški spol) du logement
stanovanjsko vprašanje probléme moški spol du logement

statuō -ere -uī -ūtum (status -ūs : sistere)

1. (trdno) postaviti (postavljati): navem Pl. ladjo usidrati (zasidrati), signa domi pro supellectile statuere Ca. ap. Prisc., aciem artē statuere S., nec explicare quicquam nec statuere poterant nec quod statutum erat manebat omnia perscindente vento L., equum ita statuit Cu., crateras magnos statuunt V., ubi pro rigidis calamos statuēre columnis O., statuere signum Val. Max. (o praporščaku), boves Pr., errantes aquas Arn. ustaviti; na vprašanje kam? ali kje?: patrem eius ante oculos Ci., bovem ante aram L., ante aras iuvencum V., puer quis … ad cyathum statuetur … ? H., horologium ad aedem statuere Plin., equum Curtius in vado statuit L. je postavil (spravil) na (v) plitvino, captivos montanos vinctos in medio statuit L., statuitur Lollius in illo … convivio Ci. Lolij se privede … , Lolija privedejo … , statuere in terra arcum Cu., ratem in oris Val. Fl., perticam supra praetorium Cu., Aenean … castris statuēre cruentum V. so privedli (pripeljali) nazaj v tabor, ea prima ruentīs pugna loco statuit Teucros V. je ustavila bežeče Tevkre, Marium si quis eo loci statuisset Val. Max.; z dvojnim acc.: (sc. Syrum) capite pronum in terra statuerem Ter.; pesn.: agro qui statuit meo te triste lignum H. ki te je vsadil; occ. (pokonci) postaviti (postavljati), staviti, (z)graditi, (se)zidati, ustanoviti (ustanavljati), utemeljiti (utemeljevati), narediti (delati), izdelati (izdelovati): pali statuti Varr., statuere aram (aras) Pl., Ci., V., O., statuam Pl., Tit. ap. Char., Ci., Plin., tropaeum Ci., rem Ci. podpreti, tabernaculum N. ali tabernacula C., L. razpe(nja)ti, postaviti (postavljati), opera N., tumulum V. narediti, pedamenta iacentia Col., obeliscum Plin., moenia V., urbem, quam statuo, vestra est (attractio inversa) V., regnum Ci., sedes alicui Iust.; kot adj. pt. pf. statūtus 3 veliko (visoko) postavo imajoč, velik (visok) stas imajoč, velike (visoke) postave, velikega (visokega) stasa, postaven, stasít: ad Silanum senem, statutum … Pl.

2. metaf.
a) za gotovo imeti (smatrati, šteti), zatrdno meniti, misliti (si), predstavljati si: z acc.: cuius ego patrem deum ac parentem statuo fortunae ac nominis mei Ci., Pompeius hunc hospitio suo dignissimum statuit Ci., quod si rectum statuerimus Ci., qui summum bonum statuit Ci.; z ACI: nos nostram causam perfacile quoivis (= cuivis) probaturos statuebamus Ci., sic statuo et iudico, neminem omnium tot et tanta … habuisse ornamenta dicendi Ci., Caesar non expectandum sibi statuit, dum … C., statuit sibi nihil agitandum S.; abs.: ut mihi statuo, ut ego mihi statuam Ci.
b) postaviti (postavljati) = določiti (določati, določevati), uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati, uravna(va)ti, utemeljiti (utemeljevati), odrediti (odrejati): pretium arti, finem orationi Ter., consilii sibi finem Ci. ep., finem cuppedinis Lucr., modum diuturnitati imperii, modum alienae industriae Ci., modum cupidinibus H., improbis autem poena statuenda est Ci., statuere iura Ci., ius aequabile in omnibus Corn., pacis legem universae Graeciae Iust., earum rerum, quas Caesar statuisset Ci. ep., senatus … ceterae multitudini diem statuit S. je postavil dan, je določil rok (datum), dies insidiis statuitur S., statuere diem comitiis L., dies statutus, die statutā L., diebus statutis Suet., ad statutam horam L., statuto tempore Cu., Iust., quaedam statutum anni tempus habent Plin., ad tempus locumque colloquio statuendum L., statuto loco Ci., statuere documentum, ne … Ci. ep., statuere exemplum (gl. exemplum) Pl., Ter., Ci., Corn. drugim (v opozorilo, opomin, svarilo) postaviti (dati) za zgled; z dvojnim acc.: arbitrum me statuebat Ci. ep., statuere aliquem regem Cu. postaviti koga za kralja, propriae telluris horum natura neque illum nec me statuit H. ni naredila za gospodarja lastnega zemljišča niti njega niti mene; s finalnim stavkom: quā (sc. tabulā) civitates … Cretensium vectigalibus liberantur statuiturque, ne post M. Brutum pro consule sit Creta provincia Ci.; z odvisnim vprašanjem: tot homines … statuere non potuisse, utrum diem tertium an perendinum … dici oporteret Ci., ego vix statuere apud animum meum (sam pri sebi) possum, utrum peior ipsa res an peiore exemplo agatur L.
c) skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se, nameniti (namenjati) se: sic habuisti statutum cum animo (sam pri sebi) … , indices reicere Ci., Caesar … proelio supersedere statuit C., statuit cum eis praesens agere S., ferro igitur eam arcere contumeliam statuunt L., statuerunt belli facere finem N., velle mori statuit O.; z odvisnim vprašanjem: ipsi primi statuerent apud animos (sami pri sebi), quid vellent L., nondum statuerat, conseraretne eum necne N.; s finalnim stavkom: Pl. idr., Athenienses cum Persarum impetum nullo modo possent sustinere statuerentque, ut urbe relictā … naves conscenderent Ci., statuunt, ut decem milia hominum … in urbem mittantur Ci., statuisse Vitellium, ut Germanicas legiones in Syriam ad militiam opulentam quietamque transferret T.; occ. (kot sodnik) odločiti (odločati, odločevati), izreči (izrekati) sodbo, razsoditi (razsojati), ukreniti (ukrepati): res privatas O., triste aliquid O. hudo (ostro) sodbo izreči, de capite civis Romani statuere Ci., vos de crudelissimis parricidis quid statuatis cunctamini? Ci., cum de P. Lentulo ceterisque statuetis S., satis visum de Vistilia statuere T., Claudius causis rebellionis auditis ius statuendi etiam de procuratoribus dederat T., ne quid gravius in fratrem statueret C., etiam in Pompeiam Macrinam exilium statuitur T. tudi Pompeja Makrina je obsojena na pregnanstvo, tudi Pompejo Makrino zadene obsodba na pregnanstvo, crudeliter statuere in aliquem Iust., quos contra statuas Ci.; z ACI: statuunt neminem esse potiorem quam Abdalonymum Cu.; evfem.: ii, qui de se statuebant T. ki so si sami sodili = samomorilci. — Od tod subst. pt. pf. statūtum -ī, n odlok, sklep, ukrep: secundum dei statutum Lact., quarum (sc. Parcarum) legibus ac statutis parēre omnes deos necessitas cogit Lact.

stáviti² (postaviti) to put (up), to set, to place

stáviti vprašanje to ask (ali to put) a question
stáviti svoje upanje v koga to place one's hope in someone
stáviti koze otroku medicina to vaccinate a child

stáviti mettre, poser ; (hišo) bâtir, construire ; (tip.) composer ; (denar) parier, faire un pari, gager

staviti 100 frankov parier cent francs
staviti 10 proti 1 parier dix contre un
glavo stavim, da je mettrais (ali donnerais) ma tête à couper que
koliko stavimo? que pariez-vous?
staviti na konja miser sur (ali parier pour) un cheval
staviti upanje na fonder des espérances sur
staviti vprašanje poser une question