Franja

Parrhasia -ae, f, (po nekaterih:) Parr(h)asiē -ēs, f (Παῤῥασία) Parázija, pokrajina in mesto v južni Arkadiji: Plin. Od tod adj.

1. Parrhasius 3 (Παρράσίος) parázijski = pesn.
a) arkád(ij)ski: Sen. tr., Lucan., virgo O. = Callisto, hči arkadskega kralja Likaona, dea O. = Carmenta, Euander V. = rex Sil., axis Mart. severni tečaj, iugum Mart. (ozvezdje) Veliki voz ali Veliki medved, Parrhasio Panos de more V.
b) palácijski, palatínski, ker je baje arkadski kralj Evander bival na Palatinu v Rimu, potem = cesarski.

2. Parrhasis -idis, f (Παρρασίς) parázijska: Arctos ali ursa (= ursa maior) O. = Callisto, hči arkadskega kralja Likaona, kot ozvezdje = Veliki voz ali Veliki medved = Parrhasides stellae O.; kot subst. Parázijka = Kalisto: O.

pasivo trpen, pasiven, nedelaven

balance pasivo pasivna bilanca
voz pasiva trpnik, pasiv

Pēlion -iī, n (Πήλιον) Pélion, gora v Tesaliji (zdaj Petras), južni podaljšek gore Osa; tvori polotok Magnezija: O., H., Mel. — Soobl. Pēlius -iī, m Pélij: Plin., mons Pelius Ci. — Od tod adj. Pēliacus 3 (Πηλιακός) pélijski, Pélijev, s Pélija, sploh = tesál(ij)ski: vertex Cat., apex C., trabs Pr. ali carina Val. Fl. = ladja Argo (ker so les zanjo sekali na Peliju), cuspis O. (= gr. Πηλιαδὸν δόρυ) Ahilova, axis Sen. tr. Ahilov voz. Pēlius 3 pélijski, Pélijev: in nemore Pelio Enn. ap. Ci., Pelii nemoris iugo Ph. Pēlias -adis, f pélijska, s Pélija: arbor, hasta O.

péti¹ cantar

glasno (tiho) peti cantar en voz alta (a media voz)
prav peti entonar, cantar bien
napačno peti desentonar, desafinar, fam berrear
visoko (nizko) peti cantar con voz aguda (con voz de bajo)
peti z lista repentizar una canción
peti na ves glas cantar a plena voz
komu hvalo peti cantar las excelencias de alg
peti ob klavirski spremljavi cantar con acompañamiento de piano

pétje canto m

solo petje solo m de canto
enoglasno, večglasno petje canto a una voz, a varias voces
ptičje petje canto de los pájaros
učitelj petja profesor m de canto

Phaëthōn -ontis, m (Φαέϑων = „Sveteči“) Faetónt

1. bogoslužni vzdevek boga Helija (Sola): V., Sil.

2. Helijev (Solov) in Klimenin sin. V znak, da ga priznava za svojega sina, mu je oče dovolil, da je vozil sončni voz. Ker pa je neizkušeni mladenič z njim nerodno ravnal, je prišel preblizu Zemlji in jo zažgal. Da bi preprečil najhujše, ga je Zevs (Jupiter) ubil s strelo: Ci., O.; od tod: Phaetontem orbi terrarum educare Suet. = nerodnega, vsemu svetu pogubnega vladarja. — Od tod Phaëthontias -adis, f (Φαεϑοντιάς) Faetóntova; subst. Phaëthontiadēs -um, f Faetontiáde, Faetóntove sestre, ki so tako objokovale svojega brata, da so jih bogovi spremenili v topole (po drugih v jelše), njihove solze pa v jantar: V., O., Sen. tr. Phaëthontis -idis, f (Φαεϑοντίς) Faetóntida, Faetontova sorodnica, Faetontova sestra; atrib.: volucris O. = labod, v katerega je bil spremenjen Faetontov sorodnik, Stenelov sin (gl. Cycnus), gutta Mart. (solza Faetontove sestre =) jantar. Phaëthontius 3 (Φαεϑόντιος) Faetóntov, faetóntski: ora Sil. sončni sij, sončna krogla. Phaëthontēus 3 (Φαεϑόντειος) Faetóntov, faetóntski: ignes O., umbra Mart. topol (gl. zgoraj Phaëthontiadēs).

plough¹ [pláu] samostalnik
britanska angleščina plug, oranica; obrezilnik (knjigoveznittvo)
elektrika tokovni odjemalnik
britanska angleščina zavrnitev kandidata pri izpitu

astronomija the Plough Veliki voz
figurativno to put one's hand to the plough lotiti se česa
pogovorno to take a plough pasti pri izpitu

pogónski de commande, d'entraînement, de mise en marche, propulsif, d'impulsion, de propulsion

pogonski agregat groupe moški spol de commande (ali propulseur)
pogonski drog tringle ženski spol de commande
pogonska gred arbre moški spol de commande (ali d'entraînement)
pogonska moč ressort moški spol, puissance ženski spol d'entraînement
pogonska naprava dispositif moški spol d'entraînement (ali de commande)
pogonska sila force ženski spol motrice (ali de propulsion)
pogonski stroj propulseur moški spol, machine ženski spol motrice (ali de commande)
turbinski pogonski stroj propulseur moški spol à turbine
pogonski voz automotrice ženski spol, voiture ženski spol (auto)motrice

pogrében funeral

pogrébenni govor funeral oration
pogrébenna koračnica funeral march
pogrébenni obred funeral rites
pogrébenni sprevod funeral procession
pogrébenni stroški funeral expenses pl
pogrébenni voz hearse
pogrébenni zavod undertaker's (establishment), funeral parlour, ZDA funeral home
lastnik pogrébennega zavoda funeral director

pogrében funéraire, funèbre, sépulcral

pogrebna koračnica marche ženski spol funèbre
pogrebna glasba musique ženski spol d'enterrement (ali funèbre)
pogrebno petje chant moški spol funèbre
pogrebni sprevod convoi moški spol (ali cortège moški spol) funèbre
pogrebni stroški frais moški spol množine funéraires
pogrebni voz char moški spol funèbre, corbillard moški spol
pogrebni zavod (entreprise ženski spol des) pompes funèbres ženski spol množine
pogrebno žalosten obraz (izraz) figure ženski spol d'enterrement

pogrében (-bna -o) adj.

1. di sepoltura, dei funerali, funebre:
pogrebni govor orazione funebre
pog. pogrebni obred requiem
pogrebni prt rascia
pogrebni sprevod corteo funebre
pogrebni voz carro funebre
pogrebna koračnica marcia funebre
pogrebne svečanosti esequie
pogrebni zavod impresa di pompe funebri

2. pren. funebre, funereo, da funerale, triste:
pogrebni obraz faccia da funerale

pogrében fúnebre

pogrebna pesem (sprevod, voz) canto m (cortejo m, coche m) fúnebre
pogrebni zavod funeraria f; empresa f de pompas fúnebres

pohíštven (of) furniture

pohíštvena industrija furniture industry
pohíštveni voz furniture van

pohíštven

pohištvena industrija industria f del mueble
pohištveni mizar ebanista m
pohištveni selitveni voz carro m (ali camión m) de mudanza

pohíštvo (household) furniture; movables pl

ceneno pohíštvo a few sticks of furniture
kos pohíštva piece of furniture
lak za pohíštvo furniture polish
prevoznik pohíštva furniture remover
trgovec s pohíštvom furnisher
voz za pohíštvo furniture van, removal van, pantechnicon

póln full; (napolnjen) filled, replete; (nabit, natrpan) crammed, filled to capacity, full up, chockfull; (obilen) abundant, abounding, plentiful; (popoln, cel) whole, entire, complete

pólno prislov fully
do roba pólna čaša brimful glass (ali bumper)
pólna luna full moon
pólna jadra swelling (ali billowing) sails pl
pólna košara (škatla, žlica, čoln) a basketful (a boxful, a spoonful, a boatful)
pólna vsota the entire sum
póln ljudi full of people, crowded
do vrha póln brim-full
pólne tri ure three good hours
póln voz a cartload
s pólno paro (figurativno) at full blast
s pólno hitrostjo (at) full speed
v pólnem diru at full gallop
v pólni vrednosti at full value
s pólno pravico justly; with perfect justice
póln predsodkov prejudiced, partial, biased, arhaično prepossessed
póln veselja in high spirits, exuberant
v pólnem pomenu besede in the full sense of the word
pólno upravičen fully authorized (ali entitled)
pólno zaposlen fully employed
pólna zaposlitev full-time job, (za vse) full employment
pólno zasedeno! (v hotelu) (we are) full up!, fully booked
v knjigi je pólno napak the book is rife (ali abounds) with errors
lokal je bil pólno nabit the place was crowded (crammed full)
da bo mera pólna let us have full measure, pogovorno let's have no short measure
da bi bila nesreča pólna to make things worse
drevje je pólno the trees are laden with fruit
sod je tri četrti póln the barrel is three quarters full
na ulici je bilo pólno ljudi there was a big crowd in the street
igrati pred polno hišo gledališče to play to a full (ali a capacity) house
trajati dve pólni minuti (tri pólna leta) to last two full minutes (three whole years)
do zadnjega kotička póln full (ali filled) to capacity
delati s pólno paro to work to capacity

polniln|i (-a, -o) tehnika Füll- (gumb der Füllgriff, nastavek der Füllansatz, voz der Füllwagen, cev das Füllrohr, skrinja der Füllkasten, masa die Füllmasse, teža das Füllgewicht); Abfüll- (linija die Abfülllinie); Einfüll- (odprtina die Einfüllöffnung), Lade-, Belade- (stroj die Lademaschine, upor der Ladewiderstand, ventil das Ladeventil, naprava die Beladevorrichtung); za polnjenje stroja, plavža, peči: (šaržirni) Beschickungs- (stroj die Beschickungsmaschine)
polnilna opeka der Besatzstein
polnilna ploščad pri plavžu: die Gichtbühne

poner* postaviti, deti, položiti, naložiti; leči (jajca); določiti; napisati; predložiti, predlagati; (po)nuditi; vložiti (prošnjo); vzdeti; obleči; staviti

¿cuántos años me pone V.? koliko let (starosti) bi mi dali?
poner capital (en) vložiti denar (v)
poner cara de risa nadeti si smehljajoč se izraz
poner una carta a alg. komu pismo pisati
poner cerco (ali sitio) a una plaza oblegati neko mesto
poner el coche vpreči konje
poner un coche komu dati voz na voljo
poner como nuevo (a) koga ošteti
poner dos cubiertos pogrniti mizo za dve osebi
poner los cuernos (a) (fig) komu roge nasaditi
poner cuidado, poner (la) atención (en) previden biti, paziti
poner debajo podložiti; premagati
poner espacios spacionirati
poner la firma podpisati
poner fuego zažgati
poner en duda (po)dvomiti o
poner en ejecución, poner en práctico izvesti
poner en evidencia dokazati
poner en el índice na indeks dati
poner en limpio na čisto prepisati
poner en su lugar popraviti
poner (la) mano (en) lotiti se česa
poner la mano (las manos) en uno slabo ravnati s kom, kaznovati koga
poner en marcha v tek spraviti, zakolebati
poner la mesa pogrniti mizo
poner en mil pesetas 1000 peset ponuditi za kaj (na dražbi)
poner en música uglasbiti
poner en salvo na varno spraviti, rešiti
poner entre comillas staviti med navednice
poner por condición kot pogoj staviti
poner por medio na pot postaviti (kot oviro)
poner por nombre imenovati
poner por obra izpeljati, uresničiti
poner a Dios por testigo boga za pričo klicati
pongo un duro a que no viene stavim 5 peset, da ne pride
ponerse zaiti (sonce)
ponerse bien spodobno se obleči; izboljšati svoj položaj
ponerse (por) delante vmes priti (ovira)
se me pone carne de gallina kurja polt me oblije
se me pone que... (Am) zdi se mi, da ...
¡cómo se puso! kako se je razjaril!
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
ponerse postati
ponerse bueno ozdraveti
ponerse colorado zardeti
ponerse flaco shujšati
ponerse furioso pobesneti
ponerse malo zboleti
ponerse pálido prebledeti
el tiempo se va poniendo hermoso vreme postaja lepo
se puso como la pared postal je bled ko zid
ponerse a nameravati, lotiti se, začeti
ponerse a escribir začeti pisati
ponerse a reir v smeh bruhniti
ponerse a caballo konja zajahati
ponerse al corriente uvesti se v, seznaniti se z
ponerse de acuerdo dogovoriti se, zediniti se
ponerse de codos nasloniti se (s komolci)
ponerse de mal humor postati slabe volje
ponerse de pie, ponerse en pie, ponerse derecho vstati, vzravnati se
ponerse de rodillas poklekniti
ponerse de verano poletno se obleči
ponerse en la calle dati se javno videti
ponerse en camino na pot iti, odpotovati
se puse en Kranj en dos horas de viaje dospel je v Kranj po dveh urah potovanja
¡póngase V. en mi lugar! postavite v moj položaj!

ponjav|a ženski spol (-e …) die Plane (za vozilo/na vozilu Wagenplane), die Blache, Plache, pomorstvo die Persenning; zaščitna: das Wetterdach
voz s ponjavo der Planwagen

portitor² -ōris, m (gl. portāre)

1.
a) brodar, brodnik: Sen. ph. idr., portitor has horrendus aquas et flumina servat terribili squalore Charon V., nec portitor Orci (= Charon) amplius obiectam passus transire paludem V., orantem frustraque iterum transire volentem portitor arcuerat O., vota movent superos: ubi portitor aera recepit, obserat herbosos lurida porta rogos Pr., tuque o flagrantis portitor undae Lucan., ceu sator Eumenidum aut Lethaei portitor amnis Stat., neque enim ante leves niger avehit umbras portitor et cunctae primis stant faucibus Orci Val. Fl.
b) sploh voznik: et iam temone supino languet Hyperboreae glacialis portitor Ursae Stat. voznik Medvedke = ozvezdje Arctophylax, ki Medvedji voz pomika naprej.

2. nositelj, nosilec, prinašalec, prinôsnik (prinosník), donašalec: delapsae portitor Helles Lucan., Phrixi nec portitor Helles Col. poet., p. lecti sui Cl., litterarum Hier., funeris portitores Ambr. „mrtvonosci“, pogrebci, apicum Sid.