Franja

Zadetki iskanja

  • právda procès moški spol , cause ženski spol , affaire ženski spol (judiciaire); querelle ženski spol

    civilna pravda cause civile, procès civil
    vodenje pravde instruction d'une cause (ali d'un procès)
    dobiti, izgubiti pravdo gagner, perdre un procès
    imeti, voditi pravdo avoir (ali mener, conduire, poursuivre) un procès, ester en justice
    začeti pravdo entamer (ali entreprendre, engager, intenter) un procès (ali une action)
  • preiskáva (tehnika) examen moški spol , recherche ženski spol , essai moški spol , exploration ženski spol , investigation ženski spol , fouille ženski spol ; (hišna) perquisition ženski spol , visite ženski spol (domiciliaire) ; (policijska) inspection ženski spol , enquête ženski spol ; (sodna) instruction ženski spol , information ženski spol

    preiskava bolnika examen (ali auscultation ženski spol) d'un malade
    preiskava krvi examen (ali analyse ženski spol) du sang
    preiskava materiala examen des matériaux
    kazenska preiskava instruction criminelle, information pénale
    kemična preiskava analyse chimique
    predhodna preiskava instruction préalable (ali préliminaire, préparatoire)
    sodna preiskava enquête (ali instruction) judiciaire, instruction définitive (ali à l'audience)
    zdravniška preiskava visite médicale, examen médical
    ki dela telesne preiskave fouilleur, -euse moški spol, ženski spol
    nalog za (hišno) preiskavo mandat moški spol de perquisition
    izvesti kazensko preiskavo faire une information, procéder à une information
    nadaljevati preiskavo poursuivre l'enquête
    napraviti, narediti, opraviti preiskavo enquêter sur, (poizvedovati) faire une enquête, (hišno) perquisitionner, faire une perquisition
    odrediti preiskavo (poizvedovanje) ordonner une enquête, (na domu) une perquisition
    voditi preiskavo mener (ali conduire) une enquête, instruire
  • preko1 [é] (čéz)

    1. herüber, hinüber
    tam preko drüben

    2. (več) darüber

    3. z glagolom herüber-, hinüber- (podati herüberreichen, hinüberreichen); durch- (hiteti preko česa (etwas) durcheilen); über- (iti übergehen, padati überfallen, peljati überfahren, položiti überlegen, teči überlaufen, überlaufen, überströmen, viseti überhängen, überfallen, voditi überführen); darüber (napisati darüberschreiben), übereinander-, aufeinander- (položiti drugo preko drugega [übereinanderlegen] übereinander legen, [aufeinanderlegen] aufeinander legen); (iz okvirov) hinaus- (segati hinausreichen, figurativno hinausgreifen, štrleti hinausragen)
  • prēndere*

    A) v. tr. (pres. prēndo)

    1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
    prendere in braccio vzeti v naročje
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
    prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
    prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
    prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
    prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
    prendere di peso sunkoma dvigniti
    prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
    prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
    un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

    2. vzeti, jemati; priskrbeti si

    3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
    prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
    prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
    o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
    prendere in affitto vzeti v najem, najeti
    prendere in prestito sposoditi si
    prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
    prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

    4. vzeti, jemati; nositi s seboj

    5. peljati se (s čim):
    prendere il treno peljati se z vlakom

    6. dvigniti, iti po:
    vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

    7. ukrasti

    8. prijeti, ujeti, uloviti:
    prendere all'amo pren. ujeti na trnek
    prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
    prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
    prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

    9. ujeti, zalotiti:
    prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
    prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

    10. osvojiti, zavzeti:
    prendere d'assedio oblegati
    prendere d'assalto osvojiti v naskoku
    prendere una donna občevati z žensko

    11. pren. lotiti, lotevati se:
    fu preso dalla paura lotil se ga je strah

    12. zavzeti, zavzemati

    13. slikati, fotografirati

    14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
    prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
    prendere le misure vzeti mere

    15. pren. občevati, ravnati (s):
    prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
    prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

    16. vzeti, jemati; najemati:
    prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
    prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
    prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
    prendere a bordo vkrcati
    prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

    17. iti (po), kreniti:
    prendere la direzione giusta iti v pravo smer
    non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
    prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

    18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
    prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
    prendere un tè popiti čaj
    prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

    19. privzeti:
    prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
    prendere di dišati (po), imeti okus (po)

    20. navzeti se; biti podoben:
    un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
    prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

    21. vzeti, jemati (razumeti):
    prendere alla lettera vzeti dobesedno
    prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
    prendere in esame kaj preiskati

    22. imeti za:
    prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
    ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
    prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
    per chi mi prendi? za koga me imaš?

    23.
    prendere una decisone skleniti
    prendere un provvedimento sprejeti ukrep

    24.
    prendere la febbre dobiti vročino
    prendere il raffreddore prehladiti se

    25. dobiti jih, prejeti udarec:
    prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
    prenderle, prenderne pog. fasati jih

    26.
    prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
    prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
    prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

    27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
    prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
    prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
    prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
    prendere l'aire pognati se, kreniti
    prendere l'avvio začenjati se
    prendere alloggio stanovati
    prendere casa, domicilio nastaniti se
    prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
    prendere colore pobarvati se
    prendere il comando prevzeti poveljstvo
    prendere consiglio posvetovati se
    prendere commiato posloviti se
    prendere fiato oddahniti si, priti do sape
    prendere forza okrepiti se
    prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
    prendere la fuga pobegniti
    prendere impegno, un impegno obvezati se
    prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
    prendere terra pristati
    prendere il lutto črno se obleči
    prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
    prendere la mossa začeti
    prendere nota zabeležiti
    prendere origine izvirati, začeti se
    prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
    prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
    prendere possesso di lastiti si
    prendere posto sesti
    prendere atto vzeti, jemati na znanje
    prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
    prendere la rincorsa vzeti zalet
    prendere sonno zaspati
    prendere tempo odlašati; obotavljati se
    prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
    prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
    prendere paura ustrašiti se
    prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
    prendere una sbornia napiti se
    prendere vigore okrepiti, ojačati se
    prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
    prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
    prendere il volo odleteti (tudi pren.);
    prendere forma izoblikovati se
    prendere un bagno okopati se
    prendere il sole sončiti se

    28.
    prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
    prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
    prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

    29.
    prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
    non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
    prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
    prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
    non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. intr.

    1. zaviti (v), kreniti (na):
    prendere a destra zaviti na desno
    prendere per i campi kreniti po njivah

    2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
    prendere a narrare začeti pripovedovati

    3. prijeti se, pognati korenine

    4. zagoreti

    5. prijeti se (lepilo ipd.)

    6. pog.
    che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

    C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

    1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

    2. spreti se; stepsti se:
    prendersi a parole skregati se
    prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

    3.
    prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

    4.
    prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
    prendersi in antipatia postati si zoprn
  • primo moški spol bratranec; domače tepec, prismoda

    primo hermano, primo carnal rodni bratranec
    primo segundo bratranec v drugem kolenu
    es su primo hermano čisto je podoben (stvar)
    me cogió de primo (fig) prevaral me je, opeharil me je
    hacer el primo iti na limanice, dati se za nos voditi
  • pristanišč|e srednji spol (-a …) pomorstvo der Hafen (carinsko Seezollhafen, namembno Zielhafen, obmorsko Seehafen, rečno [Flußhafen] Flusshafen, ribiško Fischereihafen, trajektno Fährhafen, zasilno Nothafen, zunanje Außenhafen, dostopno le ob plimi Fluthafen, ki ne zaledeni Winterhafen, v ustju reke Mündungshafen, za tankerje Ölhafen)
    ustje pristanišča der Vorhafen, der Vorhafen
    pred pristaniščem im Außenhafen
    vleka v pristanišče der Hafenbetrieb
    pripluti/zapluti v pristanišče einlaufen
    voditi/pripeljati v pristanišče einlotsen
  • procés kemija, tehnika process

    sodni procés trial, case, legal proceedings, lawsuit, action at law
    napraviti kratek procés s čim (figurativno) to make short work of something
    delovni procés operation, procedure
    kazenski procés criminal suit
    razvojni procés process of development (ali of evolution)
    procés proti čarovniku (-ici) zgodovina trial for witchcraft
    civilni procés civil action (ali suit)
    dobiti (izgubiti) procés to win (to lose) a suit
    voditi procés to carry on a lawsuit
    grozili so nam s procésom they threatened to bring an action against us
    začeti procés to file a suit
    začeti procés proti to commence (ali to institute) legal proceedings against, to bring someone up for trial
  • procés (kazenski) proceso m ; causa f criminal ; (civilni) pleito m ; (pravni spor) litigio m ; causa f ; (poték) proceso m (tudi kem) ; (postopek) procedimiento m ; operación f

    civilni proces causa f civil
    delovni proces proceso m de trabajo
    kazenski proces proceso penal, causa (ali proceso) criminal
    senzacionalen proces proceso sensacional
    dobiti (izgubiti) proces ganar (perder) un pleito
    začeti proces incoar un proceso
    začeti proces proti komu formar (ali seguir un) proceso contra alg
    voditi proces proti komu seguir una causa contra alg
    napraviti kratek proces (fig) no andarse con contemplaciones; cortar por lo sano; no pararse en barras
    slaba poravnava je boljša kot dober proces más vale mal arreglo que buen pleito
  • procès [prɔsɛ] masculin pravda, proces, postopek proti; pravni spor; tožba; pravdni akti; médecine potek, tok bolezni

    sans (autre) forme de procès kratko; brez pomisleka, takoj
    procès civil civilna pravda
    procès criminel, pénal kazenski postopek
    procès en divorce ločitvena tožba
    procès en recherche de paternité proces za ugotovitev očetovstva
    procès simulacre (politique) uprizorjen proces
    droit masculin de procès pravdna pristojbina
    accommoder, arranger un procès poravnati (pravni) spor
    avoir, conduire, poursuivre un procès imeti, voditi pravdo
    entamer, entreprendre, intenter un procès začeti pravdo
    faire un procès à quelqu'un pravdati se s kom
    faire le procès à quelqu'un tožiti koga
    gagner son procès (figuré) imeti uspeh
    perdre son procès (figuré) ne uspeti, spodleteti
    mettre les parties hors de cour et de procès ustaviti sodni postopek (pravdo)
    réveiller un procès zopet začeti, oživiti proces
    un mauvais arrangement vaut mieux qu'un bon, que le meilleur procès slaba poravnava je več vredna kot dobra, kot najboljša pravda
  • procès-verbal [-vɛrbal] masculin zapisnik, protokol; sejni zapisnik; poročilo o seji

    dresser, établir un procès-verbal sestaviti, napraviti zapisnik
    dresser procès-verbal, rédiger, tenir le procès-verbal voditi, pisati zapisnik
    faire mention au procès-verbal de quelque chose, inscrire au procès-verbal omeniti, zabeležiti kaj v zapisniku
    rédacteur masculin du procès-verbal zapisnikar
    rédaction féminin, rectification féminin du procès-verbal sestavitev, popravek zapisnika
  • prō-cūrō -āre -āvī -ātum (prō in cūrāre)

    1. (po)skrbeti za kaj, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), upravljati, negovati, gojiti: H., Sil., Ap., Gell., sacra N., sacrificia publica C., se Pl. ali corpus V., rem Ci. streči si, (u)streči telesu, (po)skrbeti za telo, arbores Ca., semina, plantas Pall.; z dat. skrb imeti za koga, kaj, skrbeti za koga, kaj, na skrbi (v oskrbi) imeti koga, kaj: bene procuras mihi Pl., procurare victui potuique Arn., operibus publicis Icti. voditi.

    2. occ.
    a) opravljati kaj za koga, upravljati kaj za koga, v imenu koga: O., Plin., alicuius negotia Ci., N., Precianam hereditatem Ci., alienum imperium Cu.; z dat. personae biti upravnik (opravnik, upravitelj, oskrbnik, poslovodja) koga: Fr., patri Icti.; poseb. (abs.) biti upravitelj cesarskih dohodkov, biti prokurátor: Icti., cum procuraret in Hispaniā Plin. iun., procurante Pontio Pilato Iudaeam Vulg.
    b) z daritvami, z bogoslužnimi opravili (skušati) odvrniti (odvračati) zloveščost (zlovešče napovedi) kakega zlega znamenja, (skušati) (s)pokoriti se, (skušati) spraviti (spravljati) se ob kakem zloveščem znamenju, (skušati) pomiriti (pomirjati) božanstvo ob kakem zloveščem znamenju: Val. Max. idr., monstra Ci., prodigia L., ostentum L., Ph., mea tela procures O., somnia Tib.; abs.: Iovi hostiis maioribus Gell. Jupitra pomiriti (pomirjati) z … ; impers.: simul procuratum est L. se je opravila spravna daritev (spravina).

    Opomba: Pesniki (npr. O., Tib.) merijo včasih prŏcuro.
  • protokól protocol; minutes pl; record, recording

    dati na protokól to make a statement (ali a deposition); to record in a protocol
    voditi protokól to keep the minutes
    vzeti na protokól to take down, to record officially
  • protokól (zapisnik) acta f ; expediente m ; (etiketa) protocolo m , ceremonial m

    protokol (pravde, procesa) sumaria f; autos m pl
    redakcija (popravek) protokola redacción f (rectificación f) del acta
    dati v protokol hacer constar en actas
    sestaviti protokol levantar acta
    voditi protokol redactar el acta
    šef protokola jefe m del protocolo; introductor m de embajadores
  • prōvinciālis -e (prōvincia)

    1. province se tičoč, provinco zadevajoč, províncijski, provinciálen, pokrajínski: hospitia, negotia, clientela Ci. v provincah, administratio Ci. upravljanje (uprava) province, scientia Ci. kako upravljati (voditi) provinco (province), abstinentia Ci. ali parsimonia T. nesebičnost, varčnost pri upravljanju province, aditūs ad me minime provinciales Ci. sploh ne (nikakor ne) tako, kot je v navadi pri namestnikih v provincah, Ruteni C. v provinci Galija bivajoči Ruteni, bellum T. v provinci; poseb. v nasprotju z Italicus: Cl. fr., sed modo non provincialis, sed Italicus ager est Col.; subst. prōvinciālēs -ium, m ljudje iz province, provinciálci: Ci.; v sg. prōvinciālis -is, m človek (mož) iz province, provinciálec: Plin. iun.
  • pŕvi (the) first; (vodilni) leading; foremost; (glavni) head, front; (najboljši) prime, top, topmost; (pri, sosednji) nearest, adjoining, next-door; (odličen) eminent

    pŕvega marca on the first of March
    pŕve dni v mesecu early in the month
    pŕvi dan v mesecu the first of the month
    na pŕvem mestu in the first place, first and foremost; at first
    na pŕvi pogled at first sight
    pŕva izvedba, predstava gledališče first night, première
    pŕvi učenec (v šoli) top pupil, top boy
    pŕvi govor poslanca v parlamentu an M.P.'s maiden speech
    pŕva pomoč first aid
    pŕvi prišlek the first comer
    pŕvo potovanje ladje maiden voyage (ali trip)
    pŕvi polet maiden flight
    pŕvi (sadni) plodovi first fruits pl, firstlings pl
    pŕva izdaja (knjige ipd.) first edition
    pŕvi poskus first attempt
    pŕvi človek the first man
    pŕvi razred (v šoli) first form
    pŕvi vzpon (na goro) first ascent, first climbing
    Karl I Charles the First
    pŕvih šest strani the first six pages
    ob pŕvi priliki, priložnosti at the first opportunity
    s pŕvo (obratno) pošto (odgovor) by return of post
    v pŕvem nadstropju on the first floor
    biti pŕvi (voditi) to have the lead
    iti (kot) pŕvi to lead the way, to take the lead
    kupiti iz pŕve roke to buy firsthand
    potovati v pŕvem razredu to travel first
    priti med pŕvimi to arrive among the first
    kdor pŕvi pride, pŕvi melje (figurativno) first come, first served
    imeti pŕvi govor (v parlamentu) to make one's maiden speech
    nuditi pŕvo pomoč to render first aid
  • pull2 [pul]

    1. prehodni glagol
    vleči, povleči, potegniti; puliti, izpuliti (zob, rastlino), izvleči, privleči; trgati (jabolka cvetice); skubsti, skubiti, oskubsti (perjad, lan), populiti (dlako iz usnja); zagotoviti si, privleči (stranke, podporo); (golf, kriket) udariti žogo postrani na levo; namerno zadržati dirkalnega konja; veslati, imeti vesla
    tisk napraviti odtis, odtisniti
    ameriško, sleng potegniti (revolver, nož)
    sleng izpeljati (delo)
    ameriško, sleng proglasiti stavko, pozvati (podjetje) k stavki
    sleng zapreti, napraviti racijo (v igralnici)

    2. neprehodni glagol
    vleči, puliti (at)
    vleči (pipo; at)
    povleči, piti (at iz)
    vleči se, riniti se naprej
    sleng privlačiti (reklama)

    to pull apart raztrgati
    to pull a boner napraviti veliko napako
    to pull (ali draw) the long bow širokoustiti se
    a case of pull devil, pull baker povleci, potegni; kdo je močnejši
    to pull caps (ali wigs) pretepati se
    to pull faces (ali a face) pačiti se, kremžiti se
    to pull a long face nakremžiti obraz, narediti kisel obraz
    to pull a fast one preslepiti, ukaniti
    to pull a good heart zbrati pogum
    to pull s.o.'s leg potegniti koga, norčevati se iz koga
    to pull a thing on s.o. ogoljufati, prevariti
    to pull a good oar dobro veslati
    the boat pulls 4 oars čoln ima štiri vesla
    to pull it odnesti pete, pobegniti
    to pull to pieces raztrgati, figurativno ostro kritizirati
    to pull one's punches figurativno krotiti se; (boks) zadržano udariti
    to pull one's rank on s.o. pokazati, da si višji po činu
    to pull by the sleeve pocukati za rokav
    to pull into the station pripeljati na postajo (vlak)
    to pull the strings (ali wires) neopazno voditi, vplivati na koga
    to pull one's weight potruditi se pri delu, krepko veslati
    to pull the wool over s.o.'s eyes preslepiti koga
  • quaestiō -ōnis, f (quaerere nam. quaesere)

    1. iskanje: Afr. ap. Non., cave fuas mihi in quaestione Pl. glej, da se mi ne boš dal iskati, da te mi ne bo treba iskati; v istem pomenu tudi: tibi ne in quaestione essemus cautum intellego Pl.

    2. metaf.
    a) izpraševanje, (po)vpraševanje, zaslišanje, zasliševanje: rem quaestione captivorum explorare C.
    b) sodna (kazenska) preiskava: Icti. idr., aestivum tempus non quaestionis est C. ni (pripraven) za sodne preiskave, quaestio a senatu decreta Ci., quaestionem habere Ci., L. ali exercere Ci. pričeti preiskavo, izvajati (voditi) preiskavo, preiskovati, quaestionem habere de viri morte Ci. o smrti, toda quaestionem habere de servis Ci. ali ex servis L. sužnje vzeti (jemati) v (pod) preiskavo, sužnje podvreči preiskavi, quaestiones rerum capitalium Ci. zaradi (glede) glavnih hudodelstev, quaestio inter sicarios Ci. zaradi (glede) zavratnega umora; occ. natezanje, mučenje (muke) na natezalnici: servos in quaestionem dare, ferre, polliceri, postulare idr. Ci., ad (in) quaestionem abripi Ci., offerre corpus quaestioni Cu., de uxoribus in servilem modum quaestionem habent C. = preiskujejo z natezanjem, (sc. haec) nihil ad tortorem facti enim in eculeo quaestio est, iuris in iudicio Ci. dejanje (hudodelstvo) se preiskuje na natezalnici, pravno vprašanje pa pred sodiščem.
    c) meton. α) kazensko sodišče, zborno sodišče, sodni zbor: quaestioni praeesse Ci., praepositus est quaestioni Ci., quaestiones perpetuae Ci. stalna zborna sodišča; ker so bila prvotna narodna sodišča zelo počasna in neokretna, so se sodne preiskave posebnih kazenskih stvari že zgodaj poverjale višjim oblastnikom (gl. pod quaesītor). Ta izredna sodišča so po l. 149 na Kalpurnijev predlog (lex Calpurnia repetundarum) postala stalna (perpetuae); načeloval jim je pretor ali pa iudex quaestionis Ci. tj. višji sodnik, ki je preiskave vodil pod pretorjevim nadzorstvom. Poleg teh načelnikov ali predsednikov je sodni posel opravljalo nad 50 porotnikov, ki so bili sprva senatorji, po času Gaja Grakha (l. 122) vitezi, od l. 70 (po Avrelijevem zakonskem predlogu) dalje tudi tribuni aerarii. V Ciceronovem času je bilo 8 stalnih zbornih sodišč: repetundarum, maiestatis, peculatūs, ambitūs, inter sicarios, veneficii, de vi, falsi. Sicer je quaestio tudi = (preiskovalno) sodno osebje, sodniki, sodišče sploh: dimittere quaestionem Ci. razpustiti sodišče = ustaviti preiskavo, totam quaestionem a severitate ad clementiam transferre Val. Max. β) preiskovalni spis, preiskovalni zapisnik: fictam quaestionem conscribere Ci., obsignare quaestionem (conscriptam) Ci.
    d) znanstvena (učena) preiskava, raziskava, raziskovanje, izsledovanje, znanstveno vprašanje: Q., Plin., Iuv., quae (sc. sententia) veri simillima (sc. sit), magna quaestio est Ci. je veliko vprašanje, še ni dognano, res in disceptationem quaestionemque vocatur Ci. se znanstveno razpravlja in preiskuje, tota fere quaestio tractata videtur Ci. je, kot kaže, dokončana..
    e) predmet preiskovanja (raziskave), snov, tvarina: perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci., quaestionem poëticam proponere N. snov iz poetike, quaestionem sustinere posse Ci. biti dorasel snovi; poseb. kot ret. t.t. sporna (preporna) govorniška snov, sporno vprašanje, tudi glavna točka sporne snovi: Ci.
  • račún account; bill; reckoning; score; trgovina invoice; (za inozemstvo) indent; note, credit note, debit note; (fingiran) pro forma invoice; (izračunanje) calculation, calculus, computation; (proračun) estimate

    diferencialni (integralni) račún differential (integral) calculus
    poravnani račúni bills paid (ali settled)
    depozitni račún deposit account
    tekoči račún current account
    zaključni račún final account
    na račún on account
    čisti račúni, dobri prijatelji short reckonings make long friends, even reckoning makes long friends
    sklepni račún matematika the rule of three
    polaganje račúnov rendering of accounts
    pomota v račúnu miscalculation
    natakar, (moj) račun, prosim! my bill please, waiter!
    neporavnan, odprt račún unsettled, open account
    skupni račún joint account
    dal mi je nekaj na račún he has advanced me some money
    ne delaj račúna brez krčmarja! don't count your chickens before they are hatched!, don't reckon without your host!, ZDA sell not the bear's skin before you have caught the bear!
    imeti še račún s kom (figurativno) to have a rod in pickle for someone, to have a bone to pick with someone
    imeti račún pri... to have an account with...
    izravnati račún to balance (ali to square, to settle) an account
    to mi ne gre v račún (figurativno) that isn't what I want, it doesn't suit me, that does not answer my purpose
    ta runda (pijače) gre na moj račún this round is on me, this is my round (ali my treat), pogovorno I'm in the chair
    kupiti na račún to buy on credit
    pokvariti komu račúne (figurativno) to spike someone's guns
    prenesti na nov račún to transfer to a new account
    priti na svoj račún (figurativno) to come into one's own, to find one's costs repaid
    odpreti račún to open an account
    izstaviti, napraviti račún to make out a bill, to draw up an account
    pregledati račúne to audit
    poravnati, plačati račún to settle an account
    plačati komu stare račúne to pay off old scores, to get even with someone
    polagati račún o to account for, to give (ali to render) account of
    krojač mi je poslal račún the tailor has sent me his bill
    voditi račún o to kep an account of
    vpisati, zabeležiti komu v račún to enter in someone's account
    trgovati na svoj račún to trade on one's own account
    vzeti v račún to take into account, to make allowance for
    prekrižati komu račúne (figurativno) to upset someone's apple-cart
    račúni se ne ujemajo the accounts don't balance
    zahtevati račún za to demand an account of
    zahtevati svoj račún to ask for one's account
    koliko znaša moj račún? what does my bill amount to?, (pogovorno) what's the damage?
    živeti na račún svojih prijateljev to sponge on one's fiends
    živeti na tuj račún biblija to eat the bread of idleness
  • račún (-a) m

    1. conto, calcolo:
    rezultat računa je pravilen il risultato del calcolo è esatto

    2. trg. conto, fattura, nota, bolletta; ekst. spesa:
    račun za elektriko, vodo la bolletta dell'elettricità, dell'acqua
    račun šivilje la nota della sarta
    živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
    dati, vzeti ... tolarjev na račun dare, prendere... talleri in conto

    3.
    zaključni račun bilancio

    4.
    na račun koga, česa di, grazie a qcn., qcs.
    smejati se na svoj, na tuj račun ridere di se stesso, degli altri
    obogateti na račun tujega dela arricchirsi grazie al lavoro altrui

    5. pren. (načrt, cilj) calcolo; progetto:
    prekrižati komu račune intralciare i progetti di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. delati račun brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    polagati račun za kako dejanje rispondere di qualche azione
    pren. poravnati račune regolare i conti
    pog. jemati na račun comperare a ufo
    ne iti v račun non andare a genio
    voditi račun o čem tener conto di qcs.
    račun je plačljiv v osmih dneh la fattura è pagabile entro 8 giorni
    mat. štirje osnovni računi le 4 operazioni aritmetiche
    ekonomski račun economicità
    obremeniti račun addebitare il conto
    priti na svoj račun trovare il proprio tornaconto
    vzeti v račun mettere in conto
    izdati račun emettere una fattura
    imeti s kom stare račune avere vecchi conti (in sospeso) con qcn.
    račun, prosim! cameriere, il conto!
    ekon. tekoči račun conto corrente
    ekon. žiro račun giroconto
    mat. diferencialni račun calcolo differenziale
    infinitezimalni, integralni račun calcolo infinitesimale, integrale
    obrestni račun calcolo degli interessi
    sklepni račun calcolo deduttivo
    verjetnostni račun calcolo delle probabilità
    PREGOVORI:
    čisti računi, dobri prijatelji patti chiari, amici cari; patti chiari, amicizia lunga
  • rame1 [ram] féminin veslo; veslanje, veslaški šport

    à deux rames dvoveseln, na dve vesli
    avoir la rame (sport) voditi, biti v vodstvu
    être, tirer à la rame (populaire) garati ko črna živina
    faire force de rames krepko (za)veslati
    (familier) ne pas en fiche une rame ničesar ne narediti, delati