Franja

traino m

1. vleka, vlačenje

2. tovor, vozno blago

3. vlača

4. pren. spodbuda, pospeševanje:
fare da traino žarg. vleči (gospodarska panoga)

trarre^*

A) v. tr. (pres. traggo)

1. knjižno povleči; potegniti, potezati:
trarre avanti pren. zavleči
trarre la lana presti volno
trarre a sé vleči, potegniti k sebi
trarre via odvleči

2. odvleči, odpeljati (tudi pren.):
trarre qcs. a buon fine kaj uspešno dokončati, izpeljati
trarre in errore spraviti, zavesti v zmoto
trarre in inganno prevarati
trarre in salvo rešiti, spraviti na varno
trarre in servitù zasužnjiti
trarre qcn. al supplizio koga peljati na morišče

3. spodbuditi, spodbujati; pritegniti

4. pren. odrešiti; spraviti, spravljati:
trarre qcn. d'impaccio koga rešiti iz zadrege
trarre qcn. da un pericolo koga rešiti iz nevarnosti

5. vzeti, jemati iz; iztisniti, iztiskati:
trarre qcn. di senno koga spraviti v blaznost, obnoriti
trarre a sorte izžrebati
trarre vino dalla botte vzeti vino iz soda

6. imeti, dobiti, pridobivati (tudi pren.):
trarre beneficio, guadagno imeti korist
trarre origine izvirati

B) v. intr.

1. knjižno napotiti se; teči kam

2. knjižno pihati (veter)

3. ekon. izdati, trasirati (menico, plačilni nalog)

C) ➞ trarsi v. rifl. (pres. mi traggo) izvleči se; spraviti se:
trarsi da una difficoltà, da un pasticcio izvleči se iz težav
trarsi di mezzo spraviti se izpod nog

trochlea -ae (troclea) -ae, f (gr. τροχαλία) dvigalo, škripec (škripčevje), vitel (vitlo), motovilo: Ca., Lucr., Vitr.; preg.: trochleis pituitam adducere Q. (tako rekoč) s škripci vleči slino = močno hrkati.

uho¹ [ó] srednji spol (ušésa …)

1. anatomija das Ohr (notranje Innenohr, srednje Mittelohr)
medicina izcedek iz ušesa das Ohrenlaufen, der [Ohrenfluß] Ohrenfluss
medicina Xu se cedi iz ušesa/ušes X hat Ohrenlaufen
vnetje srednjega ušesa die Mittelohrentzündung, gnojno die Mittelohrvereiterung
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
štrleča ušesa abstehende Ohren, Segelohren
medicina šumenje v ušesih das Ohrensausen
zvenenje/zvonjenje v ušesih das Ohrenklingen
komu zvoni v ušesih die Ohren klingen (jemandem)
ščitnik za ušesa der Ohrenschützer

2. figurativno uho:
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
nakloniti uho komu (poslušati) (jemandem) sein Ohr leihen
nesti na uho komu kaj (jemandem etwas) stecken/hinterbringen
povedati na uho ins Ohr sagen
ne slišati na to uho auf diesem Ohr/auf dem Ohr schlecht/nicht hören
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus
imeti v ušesu im Ohr haben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben, sich (etwas) hinter den Spiegel stecken
te bom za uho! es gibt gleich rote Ohren!

3. figurativno ušesa:
sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
ušesa se povesijo komu: (jemand) [läßt] lässt die Ohren hängen
govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden, tauben Ohren predigen
ne verjeti svojim ušesom seinen Ohren nicht trauen
imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben
mašiti/zatiskati si ušesa sich die Ohren zuhalten
napeti ušesa die Ohren spitzen
napolniti komu ušesa z/s (jemandem) die Ohren voll erzählen/jammern
našpičiti ušesa lange Ohren machen
nategniti komu ušesa (jemandem) die Ohren [langziehen] lang ziehen
odpreti ušesa die Ohren aufmachen/aufsperren/auftun
parati ušesa gellen
zidovi imajo ušesa die Wände haben Ohren

do ušes bis über die Ohren
biti zaljubljen do uho bis über beide Ohren verliebt sein
zardeti do ušes rote Ohren bekommen
na ušesa:
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
prinesti na ušesa (jemandem) zutragen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (er hat Wind bekommen von)
vleči na ušesa lange Ohren haben
na ušesih:
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen

okrog ušes um die Ohren
dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen/bekommen
primazati eno okoli ušes eins/eine hinter die Ohren hauen

v ušesih in den Ohren, im Ohr
zveneti v ušesih in den Ohren schallen
imeti v ušesih im Ohr haben

z ušesi mit den Ohren
naslanjač z ušesi der Altvaterstuhl, Großvaterstuhl, Ohrensessel
z zašiljenimi ušesi spitzohrig

prijeti za ušesa koga: (jemanden) bei den Ohren nehmen
užitek za ušesa der Ohrenschmaus

za ušesi hinter den Ohren
biti še moker za ušesi (biti neizkušen) noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein
praskati se za ušesi sich hinter den Ohren kratzen
imeti jih za ušesi es faustdick hinter den Ohren haben

uhó ear; (šivanke) eye (of a needle); (košare, posode) handle

srednje uhó middle ear
zunanje uhó auricle
ostro uhó keen ear, quick ear
oslovsko uhó (v knjigi) dog-ear
napraviti oslovsko uhó (v listu, knjigi) to dog-ear (a page, a book)
bolečina v ušesu earache
vnetje ušesa otitis
vnetje srednjega ušesa inflammation of the middle ear
ušesa me bolé I have (ali pogovorno I've got) earache
krik, ki gre skozi ušesa an earsplitting, earpiercing scream
šumenje v ušesih buzzing in the ears
ščitnik za uhó earflap, ZDA earmuff
zrcalo za uhó medicina auriscope, otoscope
biti gluh na levo uhó to be deaf in the left ear
do ušes je zadolžen he is up to his ears in debt, he is over head and ears in debt
biti do ušes zaljubljen to be head over heels in love
imeti ostro uhó (figurativno) to have a quick (ali a sharp) ear, to have excellent hearing
pocukati, povleči koga za uhó to tweak, to pull someone's ear
napeti ušesa to prick up one's ears, to be all ears
naleteti na gluha ušesa to find deaf ears
nekaj bi ti rad povedal na uhó I'd like a word in your ear
prišlo mi je na uhó it came to my hearing
naviti komu ušesa to tweak someone's ears
pridigati gluhim ušesom (figurativno) to fall on deaf ears
(za)mašiti si ušesa to stop up one's ears
poslušati le z enim ušesom to listen with only half an ear
konj striže z ušesi the horse twitches his ears
vleči na ušesa to listen attentively, to prick up one's ears
za ušesa privleči (kako zadevo) (figurativno) to drag in a matter by the ears
v (levem, desnem) ušesu mi zveni my (left, right) ear is ringing (ali is burning)
pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven (figurativno) (it goes) in (at) one ear and out (at) the other
v ušesih mi je zvenelo (= morali so govoriti o meni) my ears were burning
stene imajo ušesa walls have ears
v uhó me piši! (žargon) go and fly a kite!

uhó anatomija oreille ženski spol

notranje (srednje, zunanje) uho l'oreille interne (moyenne, externe)
uho šivanke trou moški spol (ali œil moški spol, chas moški spol) d'une aiguille
morsko uho (polž) oreille de mer
do ušes jusqu'aux oreilles
ušesa me bole j'ai mal aux oreilles
šumenje v ušesih bourdonnement moški spol (ali tintement moški spol, sifflement moški spol) d'oreilles
imeti fino (tanko) uho avoir l'oreille fine (ali délicate)
biti zaljubljen do ušes être éperdument amoureux
iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrer par une oreille et sortir par l'autre
kdor ima ušesa, naj posluša! à bon entendeur salut!
mašiti si ušesa se boucher les oreilles
napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči dresser (ali tendre) l'oreille, être tout yeux, tout oreilles (ali tout ouîe)
povedati, prišepetati komu kaj na uho dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un (ali dans le creux de l'oreille)
povesiti ušesa baisser l'oreille
praskati se za ušesom se gratter l'oreille
pridigati gluhim ušesom prêcher dans le désert (ali à des sourds, pour les murs), parler en pure perte
priti na ušesa parvenir (ali revenir) aux oreilles, apprendre, entendre dire
ne slišim dobro na to uho je n'entends pas bien de cette oreille
trobiti komu na uho casser la tête à quelqu'un, rebattre (ali rompre, casser) les oreilles à quelqu'un
tičati v dolgovih do ušes être criblé de dettes, familiarno être dans les dettes jusqu'au cou
zardeti do ušes rougir jusqu'aux oreilles (ali jusqu'au blanc des yeux)
odpri ušesa! (popularno) ouvre tes esgourdes!

uhó (ušésa) n

1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)

uhó oreja f ; (sluh) oído m

oslovsko uho (v knjigi) doblez m
uho šivanke ojo m de la aguja
notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
vnetje srednjega ušesa otitis f media
imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
s povešenimi ušesi con las orejas gachas
napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
(po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
(po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
v uho naj me on piše! no hago caso de él

ústa (úst) n pl.

1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

ušésa ears pl

do ušésa up to the ears
preko ušésa over (head and) ears
do ušés zaljubljen head over heels in love
šumenje v ušésih buzzing in the ears, medicina tinnitus
ušésa me bolijo I have (the) earache
naleteti na gluha ušésa to find (to fall on) deaf ears
moja svarila so naletela na gluha ušésa my warnings fell on deaf ears
preko ušés je zadolžen he is up to his eyes (ali ears) in debt
napeti, napenjati ušésa to prick up (ali to strain) one's ears
naviti komu ušésa to warm someone's ears
povleči koga za ušésa to pull (ali to tug) someone's ears
poslušati na vsa ušésa (figurativno) to be all ears
prišlo mi je na ušésa it came to my hearing
pridigati gluhim ušésom to fall on deaf ears
konj striže z ušési the horse twitches his ears
vleči na ušésa to prick up one's ears
zamašiti, mašiti si ušésa to stop (up) one's ears
zardeti do ušés to blush to the roots of one's hair; to blush to one's ears
v ušésih mi zveni, šumí my ears are ringing (ali are burning)
stene imajo ušésa (figurativno) the walls have ears, arhaično little pitchers have long ears

vaya ženski spol šala, dovtip; zasmeh(ovanje), roganje

dar vaya (a) koga dražiti, za nos vleči, za norca imeti

večnost eternidad f ; perpetuidad f

trajati, vleči se celo večnost eternizarse
celo večnost sem čakal esperé una eternidad
to traja že celo večnost eso dura (ali tarda) un siglo

véčnost éternité ženski spol

trajati, vleči se celo večnost durer une éternité, s'éterniser, se perpétuer
že celo večnost vas nisem videl il y a une éternité (ali un siècle) que je ne vous ai vu

versus³ (stlat. vorsus) -ūs, m (vertere, vortere, versus, vorsus = obračanje zemlje pri oranju; po drugih iz pt. pf. versus 3 glag. verrere vleči, brazditi; versus, vorsus torej = brazda)

1. kot agr. t.t.
a) brazda, razor: Col., Plin.
b) poljska mera = 10 desetčeveljskih palic ali 100 kvadratnih čevljev = gr. πλέϑρον: Varr.

2. obrat, plesni korak, stòp, korak, stopinja, stopaj pri plesu: Pl.

3. vrsta, red: Plin. idr., in versum distulit ulmos V., navem sedecim versūs remorum agebant L., navem triplici versu impellunt V. troveslačo.

4. vrsta, vrstica (v knjigi, na listu idr.): L., Sil., Plin. iun., Q. idr., litterae paucorum versuum Ci., primi versūs (sc. epistulae) Ci., versus primus (sc. legis) Ci., eorum vitas multis milibus versuum scriptores ante nos explicarunt N., magnum numerum versuum ediscere dicuntur C.

5. vrsta, vrstica v pesmi, stih, verz (starejše granes), v pl. tudi = pesem, pesmi, pesnitve, pesništvo: Varr., Aus., Amm. idr., de Domitio dixit versum Graecum Ci., versus Fescenninus L., belle facere ad versum Sen. ph. lepo iti v verz, versūs hexametri, heroi Ci., versūs facere S., Ci., H., dicere versūs V., Q., versūs dictare H. narekovati (sužnju pisarju); od tod = pesniti, versūs legere O., versibus persequi aliquid Ci., quod epigramma fecisset … alternis versibus longiusculis Ci. v heksametrih in pentametrih = v (elegičnih) distihih (v šestomerih in petomerih = v (elegičnih) dvostihih), inter se iocularia versibus fundere L., explere numeros et conficere versūs Ci. držati takt in ravnati se po (pevčevem) verzu = pevca prav spremljati, minorem gloriae fructum ex Graecis versibus percipere quam ex Latinis Ci.; metaf. pl. versūs Plin. slavčevo petje.

virer [vire] verbe transitif, verbe intransitif prenesti z enega računa na drugega, virmirati; obračati se, sukati se, vrteti se; automobilisme (iz)voziti ovinek, zaviti; figuré spremeniti mnenje; (populaire)

virer quelqu'un odpustiti koga iz službe, na cesto ga vreči
se faire virer (de son emploi) izgubiti službo
virer quelqu'un d'une réunion koga spoditi z zborovanja ali sestanka
virer de bord obrniti se, spremeniti smer vožnje; figuré preskočiti v drug tabor ali stranko; spremeniti barvo
virer en violet vleči na vijoličasto
virer une épreuve photographique spremeniti ton, barvo fotografske kopije
virer à tout vent (figuré) obračati se po vetru

vláčiti (-im)

A) imperf. ➞ vleči

1. tirare, trascinare; rimorchiare:
vlačiti ladjo v pristanišče rimorchiare la nave nel porto

2. (spraviti, spravljati les) trasportare (gli alberi abbattuti al luogo di raccolta)

3. pren. trascinare; portare:
vlačiti s seboj denar portare con se i soldi

4. portare, condurre (controvoglia):
vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo la porta ai più diversi spettacoli, per quanto non ne sia affatto interessata

5. nareč. agr. (branati) erpicare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
pren. vlačiti na dan nekdanje doživljaje rispolverare le avventure di una volta

B) vláčiti se (-im se) imperf. refl.

1. strascicare:
krilo se vlači za njo po tleh la gonna le strascica dietro per terra

2. pren. (s težavo hoditi) trascinarsi; arrancare

3. pren. (potepati se) vagabondare, girare

4. distendersi, dispiegarsi (pojavljati se na večji površini):
megle se vlačijo o dolini nebbie si distendono sulla valle

5. pren. (prostituirati se) battere il marciapiede, battere

6. pejor. amoreggiare, praticare:
vlači se z ničvrednimi ženskami pratica, bazzica donne da marciapiede

volata¹ f

1. let:
una paurosa volata giù dal tetto grozen padec s strehe
fare una volata dall'uscio zleteti skoz vrata

2. ekst. jata (v letu)

3. ekst. (hiter) tek, skok; šport sprint:
di volata (di corsa) hitro; ekst. v trenutku
battere qcn. in volata šport koga premagati v sprintu
fare una volata skočiti (do); šport sprintati
prendere una volata pren. zjeziti se
tirare la volata pren. vleči, spodbujati

4. pren. pesniški polet; preblisk

5. voj. topovska odprtina

6. glasba hitra pasaža

7. minska salva

8. tehn. akcijski radij žerjava

vorbeiführen peljati/voditi mimo; vorbeiführen an Technik pomikati skozi/mimo, vleči mimo; daran führt kein Weg vorbei temu se ne da izogniti

vot|el [ó] (-la, -lo) hohl, Hohl- (organ das Hohlorgan, sadilnik agronomija in vrtnarstvo der Hohllocher, vod der Hohlleiter, gred die Hohlwelle, igla die Hohlnadel, krogla Hohlkugel, mišica der Hohlmuskel)
votlo vleči tehnika hohlziehen
votlo zveneti hohl klingen

vóz (-á) m

1. carro:
vpreči konja v voz attaccare il cavallo al carro
seneni voz carro di, del fieno
gnojni, kmečki, lojtrski voz carro del letame; carro contadino, carro a rastrelliera

2. žel. vagone, carrozza, vettura:
jedilni, poštni, potniški, živinski voz vagone ristorante, carro postale, carro passeggeri, carro merci

3. žarg. (avtomobil) vettura, macchina:
rešilni voz autoambulanza, ambulanza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpreči koga v svoj voz attaccare qcn. al proprio carro
vleči zakonski voz essere sposati
hist. bojni voz carro da guerra, carro falcato
astr. mali, veliki voz Piccolo carro, Gran carro
žel. motorni voz automotrice
voj. municijski voz carro munizioni
voz za prevažanje tovora barroccio
žel. voz za prtljago bagagliaio