Franja

tenāx -ācis, adv. -iter (tenēre)

1. trdno držeč, trdno oklepajoč, trpežen, trden, zmožen držanja, starejše dŕžen, držéčen: Ap., Amm., Aug. idr., vincla tenacia O., V., complexus O., pondere tenacior navis (trdna ladja, ki se ne ziblje) L., prensat tenaci forcipe ferrum V., dens tenax ancorae V., tenaces (lepljiv) cerae V., gramen tenax H. gosta, hedera Cat., lappa O., loca tenacia caeno T. ovirajoči, zamudo povzročajoči; tako tudi: tenacissimum sabulum Cu., pressisse tenaciter angues O., tenaciter vincire Macr., tenacius apprehendere Val. Max.; z gen.: asperitate etiam vestium tenaci Plin., cutis tenacior capilli Plin.

2. metaf.
a) (denar) skupaj (na kupu) držeč = skóp (skòp), skopuški, škrt(av), stiskaški, stiskàv: restricti et tenaces Ci., pater parcus et tenax Ci., tenaxne pater est eius? Ph., da cupidum, avidum, tenacem, iam tibi eum liberalem dabo L.; z in z abl.: in largiendo tenax Lact.; pesn. o podzemlju: regnum, umbrae Sen. tr.
b) (trdno) držeč se česa, vztrajen, stanoviten, trden: passu stare tenaci O. trdno stati, tenax fortuna O., longa tenaxque fides O., tenaciter urgere O., tenacissime dissimulare Ap.; z objektnim gen.: genus quaesiti tenax O., tenaciores auri et argenti Suet., fama ficti pravique tenax V., tenax propositi vir H. zavzet, vztrajen, tenax veri Pers., sui iuris Col., iustitiae Iuv., iusti Eutr., amicitiarum Vell., animus parum tenax recti Sen. ph., tenax disciplinae suae Cu.; occ.: fata tenacia O. trajen, memoria tenax Q. trden (= dober) spomin, quo tenaciores armorum essent Suet. da bi tem bolj skušali obdržati orožje, ne sit ad extremum ira Caesaris tenax O., equus tenax L. trmast, morbi tenaces Suet. trdovratne, nimis tenax es Pl.

ter-geminus 3 (pesn. za trigeminus 3) troličen, tritelesen, triglàv (trigláv), trigláven, trojen: vir O. = Geryones, canis O. = Cerberus = cui tres sunt linguae tergeminumque caput Tib., Hecate V. a li hera Val. Fl. (ki jo v nebesih imenujejo Luna, na zemlji Diana, v podzemlju Proserpina), honores H. = ediliteta, pretura, konzulat; acc. sg. n. adv.: tergeminum mugiet ille sophos Mart. večkrat; subst. tergeminī -ōrum, m trojčki: Plin.

tergeō -ēre (starejše tergō -ere), tersī, tersum (prim. gr. στεργίς, στλεγγίς str(u)galo)

1. (o)brisati, (p)obrisati, otreti (otirati), (o)drgniti, (o)sušiti, (p)osušiti, (o)čediti, (o)snažiti, (o)trebiti: qui tergunt Ci., mensam tersēre mentae O., de nitidis tergit amoma comis O., manu lacrimantia lumina tersit O., oculos pedibus tergeant Plin., tergere nares Q., Amm., fossas tergeri Ca.; occ. (o)brisati, (p)obrisati, svetliti, (p)osvetliti, (z)leščiti, (z)loščiti: vasa aspera Iuv., arma L., pars clipeos et spicula tergent V.; pesn.: (sc. pavone) tergēre palatum H. „grlo brisati s pavom“ = „grlu ustrezati s pavom“ = jesti pava, nubila Sil., unde aurēs terget sonus Lucr. udarja na uho, se sliši.

2. metaf.: scelus Sen. tr. poravnati, biti kaznovan, plačati za … , librum Mart. popraviti. — Od tod adj. pt. pf. tersus 3 „obrisan“; od tod

1. čeden, snažen, čist, očiščen: Hier., Fest. idr., mulier Pl., plantae O. — Soobl. tertus 3: alii sunt circumtonsi et terti Varr. ap. Non.

2. metaf. uglajen, olikan, izlikan, ličen, prijeten, prikupen, brezhiben, brez napake: leges opus tersum Plin. iun., tersus atque elegans auctor Q., iudicium Q., tersior est Horatius Q., vir in iudicio terssisime Stat.

toplot|a [ô] ženski spol (-i …) die Wärme (tudi fizika); (akumulirana Speicherwärme, izparilna Verdampfungswärme, kondenzacijska Kondensationswärme, lastna Eigenwärme, odpadna/odvečna Abwärme, procesna [Prozeßwärme] Prozesswärme, reakcijska Reaktionswärme, sevalna Strahlungswärme, sončna Sonnenwärme, talilna Schmelzwärme, telesna Körperwärme, topilna Lösungswärme, torna Reibungswärme, uparjalna Verdampfungswärme, valilna Brutwärme, zgorevalna Verbrennungswärme)
sežigalna/sežigna/zgorevalna toplota der Heizwert
specifična toplota spezifische Wärme
… toplote Wärme-
(faktor rastlinstvo, botanika der Wärmefaktor, dovajanje die Wärmezufuhr, izkoriščanje die Wärmeausnutzung, izmenjava der Wärmeaustausch, količina die Wärmemenge, merilnik der Wärmemengezähler, oddajanje die Wärmeabgabe, odvzem der Wärmeentzug, prenos die Wärmeübertragung, prevajanje die Wärmeleitung, rekuperacija die Wärmerückgewinnung, razvijanje die Wärmeentwicklung, teorija die Wärmetheorie, vir die Wärmequelle, vpliv die Wärmeeinwirkung, zbiralnik der Wärmespeicher)
ki se na toploti strdi warmaushärtend
nauk o toploti die Wärmelehre
potreba po toploti der Wärmebedarf
ki odbija toploto [hitzeabweisend] Hitze abweisend
ki se utrjuje s toploto wärmehärtend
neobčutljiv za toploto wärmefest
občutljiv za toploto wärmeempfindlich, hitzeempfindlich
ogrevan s sončno toploto sonnenbeheizt

toplotna črpalka stalna zveza
1. (ogrevalna naprava ali sistem) ▸ hőszivattyú
Pri uporabi toplotne črpalke se zelo pogosto uporablja zunanji zrak kot vir toplote. ▸ Hőszivattyú használata esetén nagyon gyakran a külső levegőt használják hőforrásként.
Toplotna črpalka bo služila tudi za ogrevanje sanitarne vode. ▸ A hőszivattyút háztartási meleg víz előállítására is használják majd.
Sopomenke: toplotna

2. strojništvo (del naprave) ▸ hőszivattyú
Uporaba sušilnih strojev s toplotno črpalko ima več prednosti in omogoča več vrst prihrankov. ▸ A hőszivattyús szárítók használata számos előnnyel jár és többféle megtakarítást tesz lehetővé.

tribūnicius 3 (tribūnus) tribúnski, tribúnov, in sicer

1. ljudskotribunski, ljudskega tribuna (ljudskih tribunov) (gen.): Val. Max., Fl. idr., potestas C., Ci., vis C., intercessio C. ki pripada ljudskim tribunom, do katere imajo ljudski tribuni pravico, procellas L. ali seditiones S. ki so jih sprožili (obudili) ljudski tribuni, ius, collegium Ci., rogationes, leges Ci. ki so jih predlagali (sprožili) ljudski tribuni, comitia Ci. ep. za volitev ljudskih tribunov, candidati Ci. ep. kandidati za tribunat, potegujoči se za tribunstvo, viatores T. tribunski biriči, sodni sluge; subst. tribūnicius -iī, m (sc. vir) bivši (ljudski) tribun: Ci., L.

2. vojaškotribunski, vojaškega tribuna (vojaških tribunov) („polkovniški“): equites Romanos in tribunicium restituit honorem C.

triumphālis -e (triumphus) zmagoslaven, zmagodobiten, zmagovit, zmag(ov)alen, zmagonosen, triumfálen, triúmfski, triumfátorski: Fl. idr., corona L. venec triumfatorjev, currus Plin., ornamenta L., Suet. = subst. triumphālia -ium, n (T., Vell.) triumfalna znamenja, triumfatorjeva častna znamenja (to so bila: corona aurea, toga picta, tunica palmata, scipo eburneus itd.; cesarji so jih podeljevali tudi vojskovodjem, ki niso slavili triumfa), triumphalis senex O., L. starec, ki je triumfiral, triumphalis vir Vell. = subst. triumphālis -is, m (Q., Plin. iun., Suet.) mož, ki je slavil triumf, triumfator, porta Ci., Suet. triumfalna (triumfatorska) vrata (mestna vrata, skozi katera so triumfatorji prihajali v Rim); enalaga: provincia Ci. ki omogoča slavitev triumfa, ki daje povod za triumf (= premagana), triumphales imagines H. doprsnice mož, ki so slavili triumf (triumfirali).

triumphātor -ōris, m (triumphāre) triumfátor, zmagoslavnež, zmagoslavitelj, zmag(ov)alec, zmagodobitnik: ille vir de Sabinis deque Samnitibus deque Pyrrho triumphator Ap.; kot Jupitrov vzdevek: Ap.; pren.: triumphator et victor Min.; z gen.: ut ille mei victor est, ita ego triumphator erroris Min.

tū, pron. personale za 2. os. sg., gen. tuī, dat. tibī̆, acc. tē, abl. tē (skr. tú, tū, t(u)vám, gr. at. σύ, dor. τύ, homersko τύνη, got. þu = stvnem dū̆, nem. du, sl. ti, lit. tù) ti; pl. vōs, gen. part. vestrum (vostrum), gen. obj. vestrī (vostrī; prim. nostrum, nostrī pod egō), dat. vōbis, acc. vōs, abl. vōbis vi

I.

1. splošno: quot pondo te censes esse nudum? Pl., istanc tecum conspicio simul Pl., vos iuvenes animos geritis muliebres Enn., si quis quid vostrum Epidamni curari sibi velit Pl., vestri adhortandi causa L.

2. poudarjeno: tu mihi etiam legis Porciae, tu C. Gracchi, tu horum libertatis mentionem facis Ci., tibi aras, tibi occas, tibi metis Pl.

3. v nasprotju: tu nidum servas, ego laudo ruris rivos H., ego tu sum, tu es ego Pl.; pogosto elipt.: quid tu, vir optime (sc. dicis)? Ci. —

II.

1. kot dat. ethicus: alter tibi descendit de palatio et aedibus suis Ci., ecce tibi exortus est Isocrates Ci., haec vobis istorum per biduum militia fuit L.

2. vōs pri skupnih imenih v sg.: vos, Romanus exercitus L., vos, o Calliope, precor, aspirate canenti V., vos, Gaetulia sueta Sil.

Opomba: Pron. se krepi
a) s tĕ (gl. to besedo): tūte Kom., Ci., tēte (acc. in abl.) Ter., Ci.; tudi tūtine in tūtin? = tūtene? Pl.
b) z met (gl. to besedo): tibimet Pl., Sen. tr., vōsmet Pl., L., Ci., tūtemet (tūtimet) Ter., Lucr. — Star. gen. tis (= tui): Pl.; acc. in abl. tēd: Pl.

ūni-vira -ae, f (ūnus in vir) žena, ki je imela le enega soproga, žena, ki je bila le enkrat omožena: Eccl.; tudi adj.: univira viduitas Tert.

ūtilis -e, adv. ūtiliter (ūtī)

1. raben, (u)poraben, rabljiv, (u)porabljiv, koristen, služeč, rabeč, primeren, namenu primeren, sposoben, pripraven, v prid bivajoč, starejše hasnovit, prídoven ipd.: Pl., Ter., S., H. idr., miles emeritis non est satis utilis annis O., (sc. Germanos) posse iis esse utiles amicos C., utiles et salutares res Ci., pax mihi bello utilior videtur Ci., utilissimum ratus impendentem evitare tempestatem N., utiliter servire H., utiliter a naturā datum esse Ci., utilius starent etiam nunc moenia Phoebi O.; z abl. (s čim?): Plin. idr., et pedibus (sc. canis) et naribus utilis O.; z ad (čemu?, za kaj?): Pl., Ter., S., Plin. idr., homo ad nullam rem utilis Ci.; v enakem pomenu pesn.: tibia adesse choris erat utilis H. za spremljanje zborov; z dat. personae (komu?, za koga?): Pl., Ter., Ci., N. idr., locos sibi utiles amiserat S., non mihi est vita mea utilior Ci.; o stvareh (čemu?, za kaj?): Pr., Mart., Plin. idr., equi utiles bello O., dant utile lignum navigiis pinus V., fraxinus utilis hastis O., is mihi vir et suis et communibus rationibus utilissimus civis fore videtur Ci.; pesn.: fons infirmo capiti fluit utilis, utilis alvo H.; nam. dat. pesn. gen.: radix medendi (v novejših izdajah dat. medendo) utilis O. kot zdravilo; z in z acc. (glede na kaj, za kaj): res maxime in hoc tempus utilis L., parum utiliter in praesens certamen respondit L., utiliter in publicum T. sreča za občo blaginjo, za skupnost, na splošno; z inf.: Varr., Cels., Gell. idr., numquam est utile peccare Ci., saepe ne utile quidem est scire, quid futurum sit Ci.; z ACI: Miloni utile fuit Clodium vivere Ci., nec … eos utile est praeesse vobis, qui proximi invidiae sint L.; subst.: qui miscuit utile dulci H., sententiae de utilibus honestisque Q.; pl. n. tudi = potrebščine: L., Sen. ph., aliis utilibus onerare navem S.

2. kot jur. t.t. (ker ni zakona) opirajoč se na naliko (analogijo), temelječ na naliki (analogiji), analogen, naličen: actio, iudicium Icti., utiliter agere, stipulari, experiri apud iudicem Icti. prav, zakonito.

V, v, 21. črka lat. abecede = sl. V (prim. U, u). Kot kratica je V. = vir, valeo, vales, valetis, vivus, vivens, votum idr.; kot številčno znamenje je V = 5, V̄ = quinque milia; toda to znamenje, ki je nastalo po razpolovitvi številčnega znamenja X, je le po obliki podobno črki V.

Valeriānus² -ī, m Valeriján, starejši rimski avtor, vir za Plinija starejšega: Plin., Sil.

vectīgal -ālis, n (subst. adj. vectīgālis -e) pravzaprav voznina, vozarina, mitnina; od tod

1. dača, davek, davščina, dajatev, prispevek: Plin. iun., Auct. b. Afr., Suet., Cl. idr., in vectigalibus metus adfert calamitatem; nam cum hostium copiae adsunt, pecua relinquuntur, agri cultura deseritur, mercatorium navigatio conquiescit Ci. (po tej razlagi obsegajo vectigalia a) pašnino, b) desetino od zemljišča in c) carino), portoria reliquaque vectigalia C., tributa aut vectigalia aut onera T. posebne vojne dajatve ali navadni davki ali druga bremena (drugi prispevki), vectigal imponere alicui Ci., L., pendere vectigal L. ali vectigalia Ci. plačati davek (davke) (enkrat), vectigalia pensitare Ci. plačevati davke, biti zavezan plačevati davke, biti davčno zavezan, biti davčni zavezanec, biti obdavčen, vectigalia exigere Ci. pobirati, vectigalia exercere Ci. upravljati, izterjati (izterjevati), dati (dajati), vectigalia locare, vendere Ci. dati (dajati) v zakup, vectigalia redimere Ci. vzeti (jemati) v zakup, agrum vectigali levare Ci.; occ.
a) posebna davščina, ki so jo dobivali nekateri državni uradniki in oblastniki, npr. vectigal praetorium Ci. ep. častno darilo namestniku, vectigal aedilicium Ci. ep. prispevek provinc k edilskim igram v Rimu, tj. davščina za javne igre, ki so jo rimski edili po namestnikih v provincah izterjali za prirejanje iger v Rimu, za katere so bili pristojni.
b) državni dohodek: ex novis vectigalibus pecunia supererat N., aguntur certissima populi Romani vectigalia Ci.

2. metaf. dohodek (dohodki), prihodek (prihodki), renta zasebnikov: Col., Plin., Plin. iun., Cl. idr., ex meo tenui vectigali Ci., ut vectigalia urbana rusticis anteponantur Ci., ego vectigalia magna divitiasque habeo H., ex quo (sc. Grynio castro) quinquagena talenta (50 talentov na leto) capiebat N., vectigalis sui causā Plin. da bi kaj zaslužil, da bi prišel do kakega dobička; preg.: parsimonia est magnum vectigal Ci. vir dohodkov.

Opomba: Heterocl. gen. pl. vectigaliorum: Suet.

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

venerābilis -e (venerārī)

1. častivreden, častitljiv, častit, spoštovanja vreden, zelo časten, (zelo) spoštovan, velespoštovan, venerabílen: Q., Ap., Eutr. idr., venerabilior Lare dives H.; z abl. causae: venerabilis vir miraculo litterarum, venerabilior divinitate L.; o stvareh: Val. Max. idr., donum V., partes eloquentiae T.

2. act. časteč, spoštljiv, spoštujoč, izkazujoč čast ali spoštovanje: senatus venerabilior in deos, verba venerabilia erga deos Val. Max.; adv. venerābiliter spoštljivo, s spoštovanjem: Val. Max., Macr., Aus., Eccl.

verre [vɛr] masculin steklo; kozarec, čaša; pluriel očala

de, en verre steklen
carreau masculin de verre šipa
laine féminin de verre steklena volna
verre double zelo debelo steklo
verre organique prozorna plastična masa
papier masculin de verre raskavec
un petit verre šilce, kozarček
verre à vitre steklo za šipe
verre à boire kozarec, čaša
verre de vir, à vin kozarec vina, za vino
verre incassable nezdrobljivo steklo
verre grossissant povečalno steklo
verres pluriel fumés črna (sončna) očala
verres de contact kontaktna očala
porter des verres nositi očala
maison féminin de verre hiša, kjer ni ničskritega
cela se casse comme du verre to je zelo krhko, drobljivo
se noyer dans un verre d'eau ne moči premagati najmanjšo zapreko

vērus 3, adv. -ē (najbrž iz indoev. adj. *u̯ēros resničen, pravi (po drugih domnevah iz *u̯esros : *u̯es- = biti [prim. Vesta], bivajoče, obstoječe; ali pa iz kor. *u̯ē- verjeti, verovati); prim. sl. vera, hr. vjera, stvnem. wār = nem. wahr, stvnem. wārjan = nem. bewähren, stvnem. wāra zvestoba, pogodba, zaščita)

1. resničen, (za)res (adv.), stvaren, dejanski, pravi, pristen, nepotvorjen, nepopačen, nenarejen, neponarejen, nepritajen, neprihuljen (naspr. fictus, falsus, simulatus): Pl., Mart. idr., vera gloria Ci., virtus H., turpitudo vera et ficta Ci., res verior Ci., causa verissima Ci., quod vero nomine poena est O., verus denarius Ci., chirographa Ci. pristna, claves S., veras aves imitari O., verus amicus Ci., veri heredes Ci., Numidicus verus ac germanus Metellus Ci., vera propago O., tunc igitur veris gaudebat Graecia natis Pr. zakonskih sinov, verus vultus Ter., affectus T., si verum est, quod nemo negat N. če je res, utrum velis, factum esse necne, verum esse an falsum Ci., animus vere popularis Ci. zares, v resnici, vir egregius et vere Metellus Ci., Ligures latrones verius quam iusti hostes L. v resnici bolj razbojniki, ut verissime dicit Hirtius Ci.; od tod subst. vērum -ī, n resnično, resnica, resničnost, dejansko, dejanskost, stvarno, stvarnost (naspr. falsum, mendacium): verum dicere Pl., Ter., Ci. ali loqui Ci., verum quaerere Ci., O., verum viderimus, cum testes dixerint Ci., contra verum niti S., ea ludificatio veri et ipsa in verum vertit L., tam aversus a vero Ci., nec procul a vero est O., nuntia veri V., ex vero O. po resnici, in vero esse Eccl. temeljiti na resnici, res biti; pogosto gen. veri v zvezi s similis -e resnici podoben, verjeten: quam veri simile sit ali quam simile sit veri Ci., quo audacior res erat, minus similis veri visa est L., idem facere deos veri simile est Sen. ph., veri tamen similiora quam vestra (sc. oracula) Ci., veri simillimum mihi videtur Ci., veri similiter Ap.; pogosto tudi kot ena beseda vērīsimilis -e, npr.: verisimilis causa C., quod est magis verisimile C.; tako tudi vērī similitūdō ali vērīsimilitūdō Ci. verjetnost, podoba.

2. enalaga resnico govoreč, resnicoljuben, odkritosrčen, odkrit: Ter. idr., talia dum vero memorantur Apollinis ore O., vera fuit vates O., mei testes veri sunt Ci., veri testes Amm. zanesljive, verissimus et sapientissimus iudex Ci., internoscere mendacem verumque amicum H., verus vir, quo viro nihil verius, nihil verissimus Plin. iun., vere loqui Ci., vere (verius, verissime) dicere Ci.

3. metaf. stvari primeren, spodoben (kakor se spodobi), pravi, prav (adv.), pravšen, pravšnji, pravičen, pameten: lex Ci., vera populi causa Ci. pravična, dobra stvar, verus timor, verissima spes Ci. upravičen(a), verissima scientia Hirt., si libertas et vera magis placent S., si vera existumare voles S., haec omnia recta, vera, debita putantes faciunt in dolore Ci., si vere iudicaveritis Ci., id verissime facere potes Ci.; verum est kot predik. k ACI prav je, upravičeno je, pravično je, pametno je: neque verum est (sc. eos), qui suos fines tueri non potuerint, alienos occupare C. ni prav, ne gre, negat verum esse allici benevolentiam cibo Ci., verum esse agrum habere eos, quorum sanguine partus sit L., metiri se quemque suo modulo ac pede verum est H., me verius (sc. est) luere V.; tako tudi si verum est če je mnenje pravo, če je misel (izjava) prava: si verum est … nocere audientibus philosophos iis, qui bene dicta male interpretarentur Ci., si quidem verum est (sc. Q. Fabium Maximum) augurem duos et sexaginta annos fuisse L.; redko pred finalnim stavkom: rectum et verum est, ut eos amemus Ci.; od tod subst. vērum -ī, n prav, pametno, primerno (= ki (kar) je prav, ki (kar) je po pameti, ki (kar) je primerno): verum providere, vero pretium anteferre S., nil nisi verum orabit et aequum H. Iz subst. rabe tega adj. v neutr. se je razvila adv. raba:

A. abl. vērō

I. kot adv.

1. v resnici, resnično, dejansko, zares, pa res, pravzaprav: Ter., Plin. iun. idr., iste eum sese ait, qui non est, esse, et qui vero est, negat Pl., ego vero … ad penates meos … erumperem Cu., neque proprium crimen nec vero aliud eius modi Ci.; v začetku pisem: ego vero cupio, ego vero vellem Ci. ep.; pri stopnjevanju = da, celo: in mediocribus vel studiis vel officiis vel vero etiam negotiis Ci., et per suos et vero etiam per alienos Ci., o praeclarum imperatorem, nec iam cum M'. Aquilio, sed vero cum Scipionibus conferendum Ci., multa pars eorum, immo vero genus hoc universum Ci. da, pravzaprav, confecto proelio tum vero cerneres S. tedaj šele, prav tedaj, posteaquam ad causam dicendam ventum est, tum vero sine cura omnes erant Ci., mox ut … irae intumuere satis, tum vero erectus uterque exertare umeros Stat.; prim. enimvero (gl. to besedo) in verum enimvero (gl. spodaj pod B.).

2.
a) (v odgovorih) res, zares, prav zares, da, veš da, menda ja, anti da: Ter., non definis naturam agri? „vero“, inquit „qui arari aut coli possit“ Ci., reprehendo igitur? minime vero Ci. (zares) nikakor ne = gotovo ne; v odvisnem govoru: cum cupere vero diceret (neodvisno: vero cupio) L.
b) (v nagovorih, pozivih, spodbudah) vendar, da (za glag.), no: ostende vero Pl., tu vero ascribe me talem in numerum Ci.
c) (iron.) (prav) res, (prav) zares: quasi vero consilii sit res C., esset vero timendum Ci., egregiam vero laudem refertis V. —

II. kot conj. adversativa (vedno za prvo besedo v antitezi, ki je proti prejšnji, pritrjujoči, močneje poudarjena) a, pa, toda, kajpada, seveda, vsekakor, kakopak: Cels., Stat., Val. Fl. idr., haec sunt leviora, illa vero gravia atque magna Ci., quem veretur ut deum … amat vero ut sodalem … Ci., Caesar certior factus est tres iam partes copiarum Helvetios id flumen traduxisse, quartam vero partem citra flumen … reliquam esse Ci., scimus musicen nostris moribus abesse a principis persona, saltare vero etiam in vitiis poni N.; pri prehodu k drugemu predmetu v govoru: age vero, nunc inserite oculos in curiam Ci. toda dajte zdaj … ; pleonast. at vero Ci.; zanikane misli uvaja neque (nec) vero: neque vero haec Dionysium fugiebant N. to pa seveda ni … , nec vero tibi de versibus respondebo Ci. —

B. nom. vērum

I. kot adv. v resnici, resnično, dejansko, res, zares, da, kajpada, seveda, vsekakor, kakopak (kot potrjujoč odgovor oz. cel stavek: res je): Pl. idr., comites secuti sunt virginem? verum Ter. —

II. kot conj. adversativa (pravzaprav (kot je razvidno zlasti iz zvez z drugimi praep. (gl. spodaj)) poseben stavek: resnica je, to se ne da tajiti)

1. (z izrecno antitezo) ampak, toda, pa, a: Ter., Q. idr., utriusque cladis non lex, verum lubido eorum finem fecit S., non unum socium fefellit, verum novem homines Ci., ea sunt omnia non a natura, verum a magistro Ci.; pogosto non modo (non solum, non tantum) … verum etiam (verum quoque) ne le (ne samo) … ampak tudi: non modo agendo, verum etiam cogitando Ci., quae fama non idcirco solum emanarat, quod … , verum etiam, quod … Ci., non ingrato tantum, verum etiam crudeli animo Iust., non solum facto, verum opprobrio quoque turpi H.; tudi non modo tecum Galbam … verumne Atticorum quidem oratorum quemquam Ci.

2. (brez izrecne antiteze) v resnici pa, a, toda: V. (Ecloga 3, 35) idr., etiamsi taceant, satis dicunt; verum non tacent Ci.; pred vprašalnimi in finalnimi stavki: verum ubi tandem pecunia consumpta est? Ci., verum utatur hac defensione Ci., verum esto Ci. pa bodi tako; pogosto pri prehodu k drugemu predmetu v govoru ali skrajšujoč govor: Q. idr., verum veniat sane Ci., verum, ut ad classem revertar, accepisti navem Ci., verum praeterita omittamus Ci., verum quidem haec hactenus Ci.; conj. okrepljena: verum enim, quando bene promeruit Ter., verum hercle vero cum belle recogito Pl., verum vero inter offam atque herbam Ca. ap. Gell., consilium capit primo stultum, verumtamen clemens Ci. (nespameten, to je res, a mil =) a vendar mil, vendar pa mil; tudi ločeno: verum tamen hoc ita est utile Ci., verum aliqua tamen Ci., verum enimvero victoria in manu nobis est S. a v resnici, a zares; tudi: verum enim vero … duodenos sestertios exegisti Ci.

victōriōsus 3 (victōria) zmagovit, zmagovalen, zmagoslaven: Ca. ap. Gell., aquilae Ps.-Q. (Decl.), proelium, loquacitas Aug., cursus (pl.) Amm., Alexander victoriosissime Iul. Val., vir victoriosissimus Sid.