Franja

Zadetki iskanja

  • ubógati (-am) imperf., perf.

    1. ubbidire, obbedire; ascoltare:
    ubogati ukaz ubbidire all'ordine
    ubogati starše ubbidire i genitori
    slepo ubogati ubbidire ciecamente
    pren. ubogati pamet, razum ascoltare la voce della ragione

    2. pren. rispondere; ubbidire; servire:
    komande na letalu ne ubogajo i comandi dell'aereo non rispondono
    oči ga ne ubogajo več non ci vede più
    spomin ga še uboga la memoria gli funziona ancora, ha ancora una buona memoria
  • udeleženec samostalnik
    1. (kdor pri čem sodeluje) ▸ résztvevő
    udeleženec pri graditvikontrastivno zanimivo építkezésben részt vevő
    udeleženec na delavnici ▸ foglalkozás résztvevője
    udeleženec v razpravi ▸ vita résztvevője
    udeleženci v projektu ▸ projekt résztvevői
    udeleženci na seminarju ▸ szeminárium résztvevői
    udeleženci na srečanju ▸ találkozó résztvevői
    udeleženci v raziskavikontrastivno zanimivo kutatásban részt vevő
    udeleženci na prireditvi ▸ rendezvény résztvevői
    udeleženci v programu ▸ program résztvevői
    Udeleženci programa so mladi nogometaši in novinarji, ki predstavljajo 211 držav in regij sveta. ▸ A program résztvevői között szerepelnek fiatal focisták és újságírók a világ 211 országának és régiójának a képviseletében.
    Tekmovalce bodo razdelili v več starostnih skupin, vsi udeleženci pa bodo dobili malico, sok in manjše darilo. ▸ A versenyt három korcsoportra osztják, és minden résztvevő kap uzsonnát, szörpöt és egy kisebb ajándékot.

    2. jezikoslovje (o vlogi v stavku) ▸ résztvevő
    Tranzitivnost (prehodnost) opisuje odnos med udeleženci in vlogami, ki jih ti igrajo v procesu sporočanja. ▸ A tranzitivitás a résztvevők közötti kapcsolatot és a kommunikációs folyamatban betöltött szerepüket írja le.
  • úpanje hope; hopefulness; expectation; expectancy; anticipation; (bright) prospect

    goljufivo, varljivo úpanje false hope(s)
    prazno úpanje vain hope
    zadnje (skoraj neuresničljivo) úpanje forlorn hope, figurativno (zanesljivo) sheet anchor
    brez úpanja hopeless, past (all) hope
    poln úpanja full of hope, hopeful
    niti trohice úpanja not a glimmer of hope, (pogovorno) not the ghost of a chance, not a dog's (ali an earthly) chance
    Rt Dobrega Upanja the Cape of Good Hope
    žarek úpanja a ray (ali a gleam) of hope
    úpanje, da bo prišel there is (some) hope that he will come, it is hoped he will come, hopefully he will come
    zanj ni več úpanja he is past hope
    nobenega úpanja ni bilo, da bi on prišel there was no prospect of his coming
    on je moje zadnje úpanje he is my last hope, he is my only remaining hope
    dajati komu úpanje to hold out hope to someone
    dajati mnogo úpanja to promise well, to be very promising
    gojiti úpanje to cherish (ali to entertain) a (ali the) hope
    imeti malo úpanja, da... to hope against hope that...
    imam le slabo, šibko úpanje I have only a faint hope
    nobenega úpanja več ne imeti to be out of hope, to have no hope left
    imeti úpanje to stand a chance
    nikoli ne izgubljaj úpanja! (= ne obupaj!) never say die!
    opustiti vsako úpanje to abandon hope, to give up every hope
    oklepati se úpanja to cling to hope (ali one's hopes)
    preseči úpanja to exceed hopes
    prevarati koga v úpanju to frustrate someone's hopes
    razočarati koga v úpanju to disappoint someone, to frustrate someone
    moje úpanje se ni uresničilo my hopes have not been realized
    upati brez úpanja zmage to hope against hope
    vdajati se úpanju, da... to allow oneself the hope of..., to hope for..., to be in hopes that...
    komu vsako úpanje vzeti to deprive someone of all hope
    vzeti komu úpanje to dampen someone's hopes
    zbujati úpanje to give (ali to inspire) hope, to raise expectations, to provide grounds for hope
    zbujati komu úpanje to raise hopes in someone
    zbujati prazno úpanje to raise false hopes
    živeti v úpanju za, za... to live in hopes of (kaj something)
    malo úpanja je ostalo (ostaja) there is little hope left
  • uporáben (-bna -o) adj.

    1. adoperabile, usabile; applicabile, utile, utilizzabile:
    uporabne ideje idee utili
    uporabni viri energije fonti utilizzabili d'energia
    fant ni uporaben za fizično delo il ragazzo non è adatto al lavoro manuale

    2. servibile, agibile:
    stavba po potresu ni več uporabna dopo il terremoto l'edificio non è più agibile

    3. applicato:
    uporabna umetnost, znanost arte, scienza applicata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. uporabna vrednost valore d'uso
    jur. uporabno dovoljenje (za stavbo) licenza di abitabilità
  • úra (čas) hour; (žepna) watch; (stoječa, stenska, stolpna) clock; (namizna) timepiece

    úra budilka alarm clock
    peščena úra sand glass
    sončna úra sundial
    cerkvena úra church clock
    úra z nihalom pendulum clock
    zapestna úra wristwatch
    ladijska úra chronometer
    úra štoparica stopwatch
    policijska úra curfew
    konične úre rush hour
    huda úra thunderstorm
    učna úra lesson
    proste úre free (ali spare) hours pl
    smrtna úra the hour of death, dying hour, last hour
    v zgodnjih úrah in the small hours
    úra X vojska zero hour
    v teku ene úre, v manj kot eni úri in less than an hour, within an hour
    o úre do úre from hour to hour
    prav ob tej úri at this very hour
    po moji úri by my watch
    pol úre half an hour, a half hour
    pred pol úre half an hour ago
    5 milj na úro 5 miles per hour, 5 miles an hour
    vsake tri úre every three hours
    več kot eno úro over one hour
    ob tej úri at the present time, ZDA presently
    polni, celi 2 úri for two hours at a stretch (ali pogovorno on the trot)
    dobro úro a good hour
    ob 12. úri at 12 o'clock, at noon
    v smeri kazalca úre clockwise, (v nasprotni) anticlockwise
    jermenček za zapestno úro watch strap, strap for wristwatch; (wrist) watch band; strap (ali cord, link, expansion) band
    verižica za úro watch chain, (pri telovniku) watch guard
    kolesje úre movement of a watch
    ohišje úre clock case
    vzmet úre watch spring
    utež pri úri clock weight
    kazalec úre hand
    kazalec sončne úre gnomon
    številčnica úre dial
    tovarna úr clock factory, watch factory
    trgovina z úrami clock trade, watch trade, trade in clocks and watches
    koliko je úra? what time is it?, what's the time?, (redko) what o'clock is it
    úra je 5 it is five o'clock
    četrt na šest je it is a quarter past five
    pol šestih je it is half past five
    tri četrt na šest je it is a quarter to six
    na moji úri je tri it is three by my watch
    ob kateri úra? at what time?
    je ta úra prav? is that clock (tvoja zapestna úra your wristwatch oziroma pogovorno watch) right?
    on je točen kot úra he is as regular as clockwork
    moja úra je točna my watch keeps perfect time
    dobrih 5 úr je do mesta it's a good five hours to the town
    moja úra gre dobro my watch is a good timekeeper
    moja úra ne gre (se je ustavila, se je iztekla) my watch is not going (has stopped, isn't working)
    moja úra je pokvarjena there is something wrong with my watch
    navijte svojo úro! wind up your watch!
    moja úra je navita my watch is wound up
    úra bíje the clock strikes (oziroma is striking)
    úra bo zdajci (od)bila 11 the clock is just about to strike eleven
    úra je odbila 7 the clock has struck seven
    odbila mu je zadnja úra his last hour is come
    moja úra prehiteva my watch is fast (ali gains, is gaining)
    moja úra zaostaja my watch is slow (ali loses, is losing)
    vprašati koliko je úra to ask the time
    naravnati (regulirati) úro po... to regulate (ali to set) one's watch by...
    držati se rednih úr to keep regular hours
    letalo je doseglo poprečno 450 milj na úro the plane averaged 450 miles an hour
    dajati angleške úre (= lekcije) to give English lessons
    to úro je treba naviti this clock needs winding up (ali rewinding)
    moja úra je potrebna popravila my watch needs repairing
    razmakniti konične úre (da ni navala na avtobuse itd.) to stagger office hours
    rana úra zlata úra early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise
    delati 24 úr brez prekinitve (noč in dan) to work around the clock
  • utegníti (-em) perf., imperf. (z nedoločnikom)

    1. (imeti možnost) potere, essere possibile:
    zdaj se ne utegnem igrati s teboj adesso non posso giocare con te

    2. (izraža možnost uresničitve dejanja) potere:
    pri našem delu to utegne zelo koristiti nel nostro lavoro ciò può essere di grande utilità

    3. (izraža verjetnost):
    danes še utegne deževati mi sa che oggi pioverà
    ne pij več, utegne ti škoditi non bere più, può farti male
    kakih osemdeset let utegne imeti sarà sull'ottantina
  • váren safe; secure

    váren pred safe from
    na várnem in safety
    absolutno, popolnoma váren (pogovorno) as safe as houses
    toliko bolj várno so much the safer
    váren kraj a safe place
    váren pred napadi secure from attacks
    váren obstoj, eksistenca a secure existence
    váren pred nevarnostjo secure from danger
    várna investicija a safe investment
    most ni váren the bridge is not safe
    biti na várnem to be on the safe side
    biti váren pred volkovi to be safe from the wolves
    hraniti kaj na várnem to keep something safe
    tu smo na várnem pred vetrom here we are sheltered from the wind
    moje življenje ni več várno my life is no longer secure
    ni várno dotakniti se tega psa it is not safe to touch this dog, beware of the dog!
    zdaj se čutimo várne we feel safe now
    várno sem ga spravil (spremil) domov I saw him safe home
    spravil sem ga na várno I have taken him to (ali put him in) a safe place
    peljati na várno to lead to safety
    položiti na várno mesto to put in a safe place
  • variánta variant; a variant reading

    je več variant, da to napravimo there are various ways of doing it
  • vcepiti glagol
    1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, olt
    vcepiti strah ▸ félelmet beleolt
    vcepiti vrednote ▸ értékeket beleolt
    vcepiti mladim ▸ fiatalokba beleolt
    vcepiti v glavo ▸ beleültet
    vcepiti v otroštvu ▸ gyermekkorban beleolt
    vcepiti ljubezen do narave ▸ természet iránti szeretetet olt bele
    vcepiti občutek krivde ▸ bűntudatot olt bele
    Malo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
    Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

    2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
    Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva.kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
    Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

    3. (vtisniti) ▸ beültet
    Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično.kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
    Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil.kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

    4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
    Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.
  • včásih adv.

    1. talvolta, talora:
    ob večerih so plesali, včasih so se tudi stepli la sera si ballava e talvolta si finiva anche con una bella zuffa

    2. una volta, un tempo:
    včasih je tu stala hiša una volta qui c'era una casa
    včasih je luštno b'lo, zdaj pa ni več tako ... una volta era bello, ora non più...
  • večjezičnost samostalnik
    (o rabi več jezikov) ▸ többnyelvűség
    spodbujanje večjezičnosti ▸ többnyelvűség ösztönzése
    Prav zato je učenje dveh tujih jezikov že v osnovni šoli priložnost za spodbujanje večjezičnosti v Evropi. ▸ Ezért a két idegen nyelv tanulása az általános iskolától kezdve lehetőséget nyújt a többnyelvűség előmozdítására Európában.
    Ker so otroci živeli v tako pestrem jezikovnem okolju, je bila večjezičnost zelo razširjena. ▸ Mivel a gyerekek ilyen nyelvileg sokszínű környezetben éltek, a többnyelvűség széles körben elterjedt volt.
  • védeti to know; to be aware (of); to realize

    zanesljivo védeti to be positive about
    védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
    dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
    vem za nekoga, ki... I know of someone who...
    kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
    ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
    pa še kako dobro to vem! don't I know it!
    bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
    on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
    ne védeti za kaj to be ignorant of something
    rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
    ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
    védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
    nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
    védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
    kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
    to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
    influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
    védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
    človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
    kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
    ali še veš? do you remember?
    ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • vedno2 [é] (vse) immer
    vedno večji/manjši/slabši/boljši immer größer/kleiner/schlechter/besser, zunehmend größer …
    vedno več/manj immer mehr/weniger
    vedno bolj (vse bolj, čedalje bolj) zunehmend, immer stärker
  • védno always; every time, at all times; ZDA all the time; ever; pesniško aye, ay

    skoraj védno nine times out of ten, as often as not
    še védno still; as yet
    za védno for ever, for good, for good and all
    enkrat za védno (vselej) once (and) for all
    védno več more and more
    védno hitreje faster and faster
    védno večji bigger and bigger
    še védno ne not yet
    za védno zapustiti to leave for good
    še védno ga ni he hasn't arrived yet
    védno je bilo tako it was ever thus
    poslovila sta se za védno they bade each other farewell for ever
    védno in védno se vra-, čati to keep coming back
    védno naravnost (naprej)! keep straight ahead!
  • védno siempre; continuamente; sin cesar; constanternente; cada vez

    vedno kadar ... siempre cuando...
    za vedno para siempre
    še vedno todavía, aun
    on še vedno študira sigue estudiando
    vedno več cada vez más
    vedno manj cada vez menos
    vedno boljše cada vez mejor
    vedno slabše cada vez peor; de mal en peor
    to postaja vedno lepše (ironično) esto se va poniendo cada vez mejor
  • velika koalicija stalna zveza
    (v nemški politiki) ▸ nagykoalíció
    Nemčija bo po več kot 160 dneh od parlamentarnih volitev dobila tretjo veliko koalicijo pod vodstvom Merklove. ▸ Több mint 160 nappal az országgyűlési választások után Németországban már a harmadik nagykoalíció alakul meg Merkel vezetése alatt.
  • velíko beaucoup, bien, nombre de, quantité de

    veliko denarja beaucoup d'argent
    veliko ljudi un grand nombre de personnes
    veliko sreče! bonne chance!
    veliko zabave! bon amusement!, familiarno je vous en souhaite!
    veliko zaslužiti gagner gros
    veliko hrupa delati faire grand bruit
    veliko boljši (lepši) bien meilleur (plus beau)
    veliko več beaucoup plus
    veliko večji je od mene il est (de) beaucoup plus grand que moi
    ni veliko manjkalo, da bi … il s'en fallut de peu que … (ne) …; + subjunktiv, peu s'en fallut que …, il ne s'en est pas fallu de beaucoup que …
  • velja|ti1 (-m)

    1. gelten (kot als, für za), Gültigkeit haben, gültig sein

    2. pravo in Geltung stehen/sein; (delovati/fungirati) wirksam sein
    pravo ko začne veljati mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten (des)
    začeti veljati zakon, predpis: in Kraft treten
    prenehati veljati außer Kraft treten
    ne veljati več außer Geltung sein, außer Kraft sein
    veljati kot sklep [Beschlußcharakter] Beschlusscharakter haben
    leto, za katero velja poročilo das Berichtsjahr

    3.
    figurativno veljati za gelten als (veljati za demokrata als Demokrat gelten)

    4.
    velja! abgemacht!
  • veljáva valor m ; (veljavnost) validez f , vigor m ; (važnost) importancia f ; fig peso m , autoridad f , prestigio m ; crédito m ; (vpliv) influencia f ; (denarja) curso m legal ; jur vigencia f

    zlata veljava patrón m oro
    v veljavi en validez
    biti v veljavi ser válido, (zakon) estar vigente, estar en vigor
    je v veljavi (= velja) do ... tiene validez hasta...
    ne biti več v veljavi dejar de ser válido
    priti do veljave, dobiti (si) veljavo imponerse, hacerse valer, distinguirse, resaltar, sobresalir
    spraviti do veljave hacer valer
    stopiti v veljavo (o zakonu) entrar en vigor