ubógati (-am) imperf., perf.
1. ubbidire, obbedire; ascoltare:
ubogati ukaz ubbidire all'ordine
ubogati starše ubbidire i genitori
slepo ubogati ubbidire ciecamente
pren. ubogati pamet, razum ascoltare la voce della ragione
2. pren. rispondere; ubbidire; servire:
komande na letalu ne ubogajo i comandi dell'aereo non rispondono
oči ga ne ubogajo več non ci vede più
spomin ga še uboga la memoria gli funziona ancora, ha ancora una buona memoria
Zadetki iskanja
- udeleženec samostalnik
1. (kdor pri čem sodeluje) ▸ résztvevőudeleženec pri graditvi ▸ kontrastivno zanimivo építkezésben részt vevőudeleženec na delavnici ▸ foglalkozás résztvevőjeudeleženec v razpravi ▸ vita résztvevőjeudeleženci v projektu ▸ projekt résztvevőiudeleženci na seminarju ▸ szeminárium résztvevőiudeleženci na srečanju ▸ találkozó résztvevőiudeleženci v raziskavi ▸ kontrastivno zanimivo kutatásban részt vevőudeleženci na prireditvi ▸ rendezvény résztvevőiudeleženci v programu ▸ program résztvevőiUdeleženci programa so mladi nogometaši in novinarji, ki predstavljajo 211 držav in regij sveta. ▸ A program résztvevői között szerepelnek fiatal focisták és újságírók a világ 211 országának és régiójának a képviseletében.
Tekmovalce bodo razdelili v več starostnih skupin, vsi udeleženci pa bodo dobili malico, sok in manjše darilo. ▸ A versenyt három korcsoportra osztják, és minden résztvevő kap uzsonnát, szörpöt és egy kisebb ajándékot.
2. jezikoslovje (o vlogi v stavku) ▸ résztvevő
Tranzitivnost (prehodnost) opisuje odnos med udeleženci in vlogami, ki jih ti igrajo v procesu sporočanja. ▸ A tranzitivitás a résztvevők közötti kapcsolatot és a kommunikációs folyamatban betöltött szerepüket írja le. - úpanje hope; hopefulness; expectation; expectancy; anticipation; (bright) prospect
goljufivo, varljivo úpanje false hope(s)
prazno úpanje vain hope
zadnje (skoraj neuresničljivo) úpanje forlorn hope, figurativno (zanesljivo) sheet anchor
brez úpanja hopeless, past (all) hope
poln úpanja full of hope, hopeful
niti trohice úpanja not a glimmer of hope, (pogovorno) not the ghost of a chance, not a dog's (ali an earthly) chance
Rt Dobrega Upanja the Cape of Good Hope
žarek úpanja a ray (ali a gleam) of hope
úpanje, da bo prišel there is (some) hope that he will come, it is hoped he will come, hopefully he will come
zanj ni več úpanja he is past hope
nobenega úpanja ni bilo, da bi on prišel there was no prospect of his coming
on je moje zadnje úpanje he is my last hope, he is my only remaining hope
dajati komu úpanje to hold out hope to someone
dajati mnogo úpanja to promise well, to be very promising
gojiti úpanje to cherish (ali to entertain) a (ali the) hope
imeti malo úpanja, da... to hope against hope that...
imam le slabo, šibko úpanje I have only a faint hope
nobenega úpanja več ne imeti to be out of hope, to have no hope left
imeti úpanje to stand a chance
nikoli ne izgubljaj úpanja! (= ne obupaj!) never say die!
opustiti vsako úpanje to abandon hope, to give up every hope
oklepati se úpanja to cling to hope (ali one's hopes)
preseči úpanja to exceed hopes
prevarati koga v úpanju to frustrate someone's hopes
razočarati koga v úpanju to disappoint someone, to frustrate someone
moje úpanje se ni uresničilo my hopes have not been realized
upati brez úpanja zmage to hope against hope
vdajati se úpanju, da... to allow oneself the hope of..., to hope for..., to be in hopes that...
komu vsako úpanje vzeti to deprive someone of all hope
vzeti komu úpanje to dampen someone's hopes
zbujati úpanje to give (ali to inspire) hope, to raise expectations, to provide grounds for hope
zbujati komu úpanje to raise hopes in someone
zbujati prazno úpanje to raise false hopes
živeti v úpanju za, za... to live in hopes of (kaj something)
malo úpanja je ostalo (ostaja) there is little hope left - uporáben (-bna -o) adj.
1. adoperabile, usabile; applicabile, utile, utilizzabile:
uporabne ideje idee utili
uporabni viri energije fonti utilizzabili d'energia
fant ni uporaben za fizično delo il ragazzo non è adatto al lavoro manuale
2. servibile, agibile:
stavba po potresu ni več uporabna dopo il terremoto l'edificio non è più agibile
3. applicato:
uporabna umetnost, znanost arte, scienza applicata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. uporabna vrednost valore d'uso
jur. uporabno dovoljenje (za stavbo) licenza di abitabilità - úra (čas) hour; (žepna) watch; (stoječa, stenska, stolpna) clock; (namizna) timepiece
úra budilka alarm clock
peščena úra sand glass
sončna úra sundial
cerkvena úra church clock
úra z nihalom pendulum clock
zapestna úra wristwatch
ladijska úra chronometer
úra štoparica stopwatch
policijska úra curfew
konične úre rush hour
huda úra thunderstorm
učna úra lesson
proste úre free (ali spare) hours pl
smrtna úra the hour of death, dying hour, last hour
v zgodnjih úrah in the small hours
úra X vojska zero hour
v teku ene úre, v manj kot eni úri in less than an hour, within an hour
o úre do úre from hour to hour
prav ob tej úri at this very hour
po moji úri by my watch
pol úre half an hour, a half hour
pred pol úre half an hour ago
5 milj na úro 5 miles per hour, 5 miles an hour
vsake tri úre every three hours
več kot eno úro over one hour
ob tej úri at the present time, ZDA presently
polni, celi 2 úri for two hours at a stretch (ali pogovorno on the trot)
dobro úro a good hour
ob 12. úri at 12 o'clock, at noon
v smeri kazalca úre clockwise, (v nasprotni) anticlockwise
jermenček za zapestno úro watch strap, strap for wristwatch; (wrist) watch band; strap (ali cord, link, expansion) band
verižica za úro watch chain, (pri telovniku) watch guard
kolesje úre movement of a watch
ohišje úre clock case
vzmet úre watch spring
utež pri úri clock weight
kazalec úre hand
kazalec sončne úre gnomon
številčnica úre dial
tovarna úr clock factory, watch factory
trgovina z úrami clock trade, watch trade, trade in clocks and watches
koliko je úra? what time is it?, what's the time?, (redko) what o'clock is it
úra je 5 it is five o'clock
četrt na šest je it is a quarter past five
pol šestih je it is half past five
tri četrt na šest je it is a quarter to six
na moji úri je tri it is three by my watch
ob kateri úra? at what time?
je ta úra prav? is that clock (tvoja zapestna úra your wristwatch oziroma pogovorno watch) right?
on je točen kot úra he is as regular as clockwork
moja úra je točna my watch keeps perfect time
dobrih 5 úr je do mesta it's a good five hours to the town
moja úra gre dobro my watch is a good timekeeper
moja úra ne gre (se je ustavila, se je iztekla) my watch is not going (has stopped, isn't working)
moja úra je pokvarjena there is something wrong with my watch
navijte svojo úro! wind up your watch!
moja úra je navita my watch is wound up
úra bíje the clock strikes (oziroma is striking)
úra bo zdajci (od)bila 11 the clock is just about to strike eleven
úra je odbila 7 the clock has struck seven
odbila mu je zadnja úra his last hour is come
moja úra prehiteva my watch is fast (ali gains, is gaining)
moja úra zaostaja my watch is slow (ali loses, is losing)
vprašati koliko je úra to ask the time
naravnati (regulirati) úro po... to regulate (ali to set) one's watch by...
držati se rednih úr to keep regular hours
letalo je doseglo poprečno 450 milj na úro the plane averaged 450 miles an hour
dajati angleške úre (= lekcije) to give English lessons
to úro je treba naviti this clock needs winding up (ali rewinding)
moja úra je potrebna popravila my watch needs repairing
razmakniti konične úre (da ni navala na avtobuse itd.) to stagger office hours
rana úra zlata úra early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise
delati 24 úr brez prekinitve (noč in dan) to work around the clock - utegníti (-em) perf., imperf. (z nedoločnikom)
1. (imeti možnost) potere, essere possibile:
zdaj se ne utegnem igrati s teboj adesso non posso giocare con te
2. (izraža možnost uresničitve dejanja) potere:
pri našem delu to utegne zelo koristiti nel nostro lavoro ciò può essere di grande utilità
3. (izraža verjetnost):
danes še utegne deževati mi sa che oggi pioverà
ne pij več, utegne ti škoditi non bere più, può farti male
kakih osemdeset let utegne imeti sarà sull'ottantina - váren safe; secure
váren pred safe from
na várnem in safety
absolutno, popolnoma váren (pogovorno) as safe as houses
toliko bolj várno so much the safer
váren kraj a safe place
váren pred napadi secure from attacks
váren obstoj, eksistenca a secure existence
váren pred nevarnostjo secure from danger
várna investicija a safe investment
most ni váren the bridge is not safe
biti na várnem to be on the safe side
biti váren pred volkovi to be safe from the wolves
hraniti kaj na várnem to keep something safe
tu smo na várnem pred vetrom here we are sheltered from the wind
moje življenje ni več várno my life is no longer secure
ni várno dotakniti se tega psa it is not safe to touch this dog, beware of the dog!
zdaj se čutimo várne we feel safe now
várno sem ga spravil (spremil) domov I saw him safe home
spravil sem ga na várno I have taken him to (ali put him in) a safe place
peljati na várno to lead to safety
položiti na várno mesto to put in a safe place - variánta variant; a variant reading
je več variant, da to napravimo there are various ways of doing it - vcepiti glagol
1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, oltvcepiti strah ▸ félelmet beleoltvcepiti vrednote ▸ értékeket beleoltvcepiti mladim ▸ fiatalokba beleoltvcepiti v glavo ▸ beleültetvcepiti v otroštvu ▸ gyermekkorban beleoltvcepiti ljubezen do narave ▸ természet iránti szeretetet olt belevcepiti občutek krivde ▸ bűntudatot olt beleMalo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.
2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva. ▸ kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.
3. (vtisniti) ▸ beültet
Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil. ▸ kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.
4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba. - včásih adv.
1. talvolta, talora:
ob večerih so plesali, včasih so se tudi stepli la sera si ballava e talvolta si finiva anche con una bella zuffa
2. una volta, un tempo:
včasih je tu stala hiša una volta qui c'era una casa
včasih je luštno b'lo, zdaj pa ni več tako ... una volta era bello, ora non più... - večjezičnost samostalnik
(o rabi več jezikov) ▸ többnyelvűségspodbujanje večjezičnosti ▸ többnyelvűség ösztönzésePrav zato je učenje dveh tujih jezikov že v osnovni šoli priložnost za spodbujanje večjezičnosti v Evropi. ▸ Ezért a két idegen nyelv tanulása az általános iskolától kezdve lehetőséget nyújt a többnyelvűség előmozdítására Európában.
Ker so otroci živeli v tako pestrem jezikovnem okolju, je bila večjezičnost zelo razširjena. ▸ Mivel a gyerekek ilyen nyelvileg sokszínű környezetben éltek, a többnyelvűség széles körben elterjedt volt. - védeti to know; to be aware (of); to realize
zanesljivo védeti to be positive about
védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
vem za nekoga, ki... I know of someone who...
kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
pa še kako dobro to vem! don't I know it!
bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
ne védeti za kaj to be ignorant of something
rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
ali še veš? do you remember?
ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn - védeti (vém) imperf.
1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi
2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire
3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago
4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove
5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo
6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto - vedno2 [é] (vse) immer
vedno večji/manjši/slabši/boljši immer größer/kleiner/schlechter/besser, zunehmend größer …
vedno več/manj immer mehr/weniger
vedno bolj (vse bolj, čedalje bolj) zunehmend, immer stärker - védno always; every time, at all times; ZDA all the time; ever; pesniško aye, ay
skoraj védno nine times out of ten, as often as not
še védno still; as yet
za védno for ever, for good, for good and all
enkrat za védno (vselej) once (and) for all
védno več more and more
védno hitreje faster and faster
védno večji bigger and bigger
še védno ne not yet
za védno zapustiti to leave for good
še védno ga ni he hasn't arrived yet
védno je bilo tako it was ever thus
poslovila sta se za védno they bade each other farewell for ever
védno in védno se vra-, čati to keep coming back
védno naravnost (naprej)! keep straight ahead! - védno siempre; continuamente; sin cesar; constanternente; cada vez
vedno kadar ... siempre cuando...
za vedno para siempre
še vedno todavía, aun
on še vedno študira sigue estudiando
vedno več cada vez más
vedno manj cada vez menos
vedno boljše cada vez mejor
vedno slabše cada vez peor; de mal en peor
to postaja vedno lepše (ironično) esto se va poniendo cada vez mejor - velika koalicija stalna zveza
(v nemški politiki) ▸ nagykoalíció
Nemčija bo po več kot 160 dneh od parlamentarnih volitev dobila tretjo veliko koalicijo pod vodstvom Merklove. ▸ Több mint 160 nappal az országgyűlési választások után Németországban már a harmadik nagykoalíció alakul meg Merkel vezetése alatt. - velíko beaucoup, bien, nombre de, quantité de
veliko denarja beaucoup d'argent
veliko ljudi un grand nombre de personnes
veliko sreče! bonne chance!
veliko zabave! bon amusement!, familiarno je vous en souhaite!
veliko zaslužiti gagner gros
veliko hrupa delati faire grand bruit
veliko boljši (lepši) bien meilleur (plus beau)
veliko več beaucoup plus
veliko večji je od mene il est (de) beaucoup plus grand que moi
ni veliko manjkalo, da bi … il s'en fallut de peu que … (ne) …; + subjunktiv, peu s'en fallut que …, il ne s'en est pas fallu de beaucoup que … - velja|ti1 (-m)
1. gelten (kot als, für za), Gültigkeit haben, gültig sein
2. pravo in Geltung stehen/sein; (delovati/fungirati) wirksam sein
pravo ko začne veljati mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten (des)
začeti veljati zakon, predpis: in Kraft treten
prenehati veljati außer Kraft treten
ne veljati več außer Geltung sein, außer Kraft sein
veljati kot sklep [Beschlußcharakter] Beschlusscharakter haben
leto, za katero velja poročilo das Berichtsjahr
3.
figurativno veljati za gelten als (veljati za demokrata als Demokrat gelten)
4.
velja! abgemacht! - veljáva valor m ; (veljavnost) validez f , vigor m ; (važnost) importancia f ; fig peso m , autoridad f , prestigio m ; crédito m ; (vpliv) influencia f ; (denarja) curso m legal ; jur vigencia f
zlata veljava patrón m oro
v veljavi en validez
biti v veljavi ser válido, (zakon) estar vigente, estar en vigor
je v veljavi (= velja) do ... tiene validez hasta...
ne biti več v veljavi dejar de ser válido
priti do veljave, dobiti (si) veljavo imponerse, hacerse valer, distinguirse, resaltar, sobresalir
spraviti do veljave hacer valer
stopiti v veljavo (o zakonu) entrar en vigor