Franja

žíca wire

bodeča žíca barbed wire
telefonska žíca telephone wire
z električnim tokom nabita žíca live wire
vrv iz žíce wire rope
izdelovanje, vlečenje žíce wiredrawing
spleten iz žíce wire-woven
škarje za rezanje žíce a wire shears pl, wirecutters pl
akrobat(ka) na žíci tightrope walker, wirewalker, wiredancer
opremiti, povezati z žíco, pričvrstiti z žíco to wire
klešče za žíco wire pliers pl
rešeto, sito iz žíce wire screen, wire sieve
izolirana električna žíca flex

žìčan -a -o, žȉčan -čna -o žičen, iz žice: žičane prepreke žične ovire; žičana četka žična krtača; žičana košara, mreža žična košara, mreža; žičana omča žična zanka; žičana ograda žična ograja; žičana zamka žična zanka; žičana željeznica; žičana rešetka; žičani oklop; žičano staklo žično steklo; žičano uže žična vrv; žična pruga; žična telefonija; žični galvanometar; žičani instrumenti kordofoni, inštrumenti s strunami

žíčen wire(-); wiry

žíčna mreža wire netting
žíčna ograja wire fence
žíčne ovire barbed-wire entanglement
žíčna rešetka wire grating, wire grille (ali grill)
žíčna rogoznica, žíčno strgalo (za čevlje) wire mat, wire scraper
žíčna ščet wire brush
žíčna vrv wire rope
žíčna železnica cableway, ropeway, funicular, funicular railway, aerial ropeway

žíčen en (ali de) fil de fer

žična mreža treillis moški spol de fer
žična ograja clôture ženski spol en fil de fer
žično okno fenêtre grillagée
žično sito crible moški spol (ali tamis moški spol) en toile métallique (ali en fil métallique)
žična vrv câble en fils métalliques
žična železnica (chemin moški spol de fer) funiculaire moški spol

žíčen

žična mreža enrejado m metálico
žičen ograja alambrado m
žično okno (proti muham) alambrera f
žična ovira alambrada f
žično sito criba f metálica
žična ščet cepillo m de acero
žična vrv cable m metálico, maroma f metálica
žična železnica (ferrocarril m) funicular m, (viseča) teléferico m, funicular m aéreo

žičn|i (-a, -o) Draht- (pletež das Drahtgeflecht, das Drahtgewebe, okvir das Drahtgerüst, vložek der Drahteinsatz, kletka der Drahtkäfig, košara der Drahtkorb, mreža das Drahtnetz, opornica die Drahtleitschiene, pletenina die Drahtgaze, vrv das Drahtseil, vzgoja agronomija in vrtnarstvo die Drahterziehung, zanka die Drahtschlinge, ogrodje das Drahtgestell, spenjanje die Drahtheftung, sprožilo der Drahtauslöser, steklo das Drahtglas)
žični objekt/mreža iz žičnih vrvi das Kabelnetzwerk

živčn|i (-a, -o) Nerven- (center das Nervenzentrum, končič die Nervenendigung, koren die Nervenwurzel, pletež das Nervengeflecht, plin das Nervengas, strup das Nervengift, šok der Nervenschock, vozel der Nervenknoten, bolečina der Nervenschmerz, bolezen die Nervenkrankheit, das Nervenleiden, kriza die Nervenkrise, napetost die Nervenanspannung, obremenitev die Nervenbelastung, ovojnica die Nervenscheide, pot, proga die Nervenbahn, slabost die Nervenschwäche, tekočina das Nervenwasser, vojna der Nervenkrieg, vrv der Nervenstrang, das Nervenbündel, središče das Nervenzentrum, vozel der Nervenknoten, vlakno die Nervenfaser)

ἀγκύλη, ἡ (ῠ) ("skrivljeno, upognjeno", ἀγκών) 1. tetiva (na loku); zanka, jermen. 2. debela ladjina vrv. 3. uho vesla. 4. sulica, kopje.

ἀγχόνη, ἡ (ἄγχω) ep. poet. 1. obešanje, zadavljanje; κρείσσονα ἀγχόνης (ἔργα) ki več zaslužijo kakor vešala. 2. vrv, zanka.

ἀπό [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b) po, izza: ἀπὸ δείπνου po obedu; ἀπὸ στρατείας po vojni; ἡμέρῃ δεκάτῃ, ἀφ' ἧς παρέλαβε τὸ τεῖχος (= ἀπὸ ταύτης, ᾗ = decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: οὐ γὰρ ἀπὸ δρυὸς ἔσσι … οὐδ' ἀπὸ πέτρης ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; οἱ ἀπ' ἐκείνων potomci onih, εἷς ἀπὸ Σπάρτης iz Sparte; ὁ ἀπὸ βουλῆς senator; b) izvira: αἷμα ἀπὸ Τρώων trojanska kri; βάλανος ἡ ἀπὸ τοῦ φοίνικος želod od palme = datel; ἀπὸ θεοῦ (εἶναι) od boga; ὁ ἀπὸ τῶν πολεμίων φόβος strah pred sovražniki; οἱ ἀπὸ Πελοποννήσου = οἱ Πελοποννήσιοι; τὰ ἀπ' ἐμοῦ kar moram jaz storiti; τὰ ἀπὸ σεῦ tvoje mnenje; τὰ ἀπὸ τοῦ πλοίου ostanki ladje NT; οἱ ἀπὸ Πλάτωνος Platonovi pristaši (učenci); se pogosto rabi v NT v zvezi z adi. in glagoli: καθαρός (ἀθῷός) εἰμι ἀπὸ τοῦ αἵματος nedolžen sem pri krvi; ἀφιέναι ἀπὸ τῶν καρδίων iz srca odpustiti; ἰᾶσθαι ἀπό τινος ozdraveti od česa; σώζειν, ῥύειν ἀπὸ τοῦ πονηροῦ rešiti hudega; δικαιοῦσθαι ἀπό τινος opravičiti se od česa; φυλάττεσθαι, βλέπειν, φεύγειν, προσέχειν ἀπό τινος varovati se česa; διελέξατο αὐτοῖς ἀπὸ τῶν γραφῶν iz svetega pisma; ἐκρύβη ἀπὸ ὀφθαλμῶν skrito je pred očmi; c) sredstva: ἀπὸ βιοῖο πέφνεν z lokom ga je usmrtil; ἀπὸ χρημάτων z denarjem, ζῆν ἀπὸ θήρης živeti od divjačine; στέφανος ἀπὸ ταλάντων ἑξήκοντα venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: ὡς ἀπ' ὀμμάτων na videz; ἀπὸ σπουδῆς vneto, z vnemo, iskreno; ἀπὸ γλώσσης ustno; ἀπὸ τοῦ ἀδοκήτου nepričakovano; ἀπὸ τοῦ προφανοῦς očito; ἀπὸ τῆς χαρᾶς od veselja; ἀπὸ φόβου od strahu; ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe NT; ἀπό τινος καλεῖσθαι nazvan biti po kom; κρίνειν ἀπὸ τῶν ἔργων soditi po delih; θαυμάζω ἀπό τινος radi česa; ἀπὸ σημείου na znamenje; ἀπὸ μιᾶς enoglasno.

ἁρπεδόνη, ἡ (ἁρπάζω) vrv, vrvica, preramnica oklepa.

ἀρτάνη, ἡ (ἀρτάω) vrv, zanka.

βρόχος, ὁ [Et. iz μρόχος, kor. meregh-, slov. mreža] zanka, vrv NT.

δεσμός, ὁ, pl. δεσμοί in δεσμά 1. vez, vezilo, zveza, vrv, konopec, povodec, jermen, opletek, vozel, žrebelj; pl. prepletek, nakit v laseh. 2. pl. spone, okovi, jetništvo, ječa.

ἐγ-κρατής 2 (κράτος) 1. ki dobro drži, krepek, trden, močen σώματα. 2. a) ki ima kaj v svoji oblasti, ki obvlada, vodi, gospodar, vladar, τινός česa; ἐγχρατὴς γίγνομαί τινος spravim kaj v svojo oblast, polastim se česa; ναὸς ἐγκρατῆ πόδα vrv, ki vlada ladjo = jadrna vrv; οἱ ἐγκρατεῖς (παίδων) ki imajo (deklice) v svoji oblasti; b) ki ima sebe v oblasti, zdržen, zmeren, τινός v čem. – adv. -τῶς krepko, zmerno ἄρχω.

ἐξ-άπτω¹ 1. act. pripenjam, privezujem, pritrjujem, obešam (ἔκ) τινος; χροός oblačim, εἴς τι potegnem (vrv) od … do česa. 2. med. a) vržem črez sebe, oblečem si kaj, obešam se na kaj; b) napadam τινός.

ἐπίτονος, ὁ (ἐπι-τείνω) vrv, s katero je bila privezana jadrnica na jambor; po drugih: vrv, ki je šla od vrh jambora do zadnjega krna.

ἐώρα, ἡ poet. = αἰώρα vrv za obešanje.

ζευκτήριος 3 sposoben, pripraven za spajanje; subst. ἡ ζευκτηρία vrv krmila, vez NT.

ἵημι [Et. iz ji-jē-mi, l θ t. ja-c-io, jē-c-i; ἧκα (iz ἕ-ηκά). – Obl. pr. 2 sg. ἵης, (ἵεις, ἱεῖς), 3 sg. ἵησι (ἵει, ἱεῖ), 3 pl. ἱᾶσι, cj. ἱῶ, opt. ἱείην, imper. ἵει, ἱέτω, inf. ἱέναι, pt. ἱείς, impf. ἵην, ἵειν, 3 pl. ἵεσαν, fut. ἥσω, ἥσομαι, aor. ἧκα, du. εἷτον, pozn. tudi ἥκαμεν, cj. ὧ, ᾗς itd.; opt. εἵην, imper. ἕς, ἕτω, pt. εἵς, inf. εἷναι, med. εἵμην itd., pf. εἷκα, pass. pf. εἷμαι, aor. εἵθην, fut. ἑθήσομαι, adi. verb. ἑτός in ἑτέος – ep. ion. pr. ind. 3 pl. ἱεῖσι, cj. ἱέω, 3 sg. ἱῇσι, 3 pl. ἱέωσι, inf. ἱέμεν(αι), impf. 3 pl. ἵεν, fut. (ἀν) έσει, inf. (μεθ) ησέμεν(αι); aor. ἕηκα, du. ἕτην, pl. ἕμεν, ἕσαν in ἥκαμεν, ἧκαν, cj. ἥω, εἵω, 3 sg. ᾗσι, ἥῃ in ἕῃ, inf. ἕμεν(αι); aor. med. ind. 3 sg. ἕτο, pl. ἕντο, pf. pass. ἕωμαι]. I. act. 1. trans. storim, da se kaj premakne, izpustim, premikam, a) pošiljam, odpošiljam; ἐν παρηορίῃσι v-, napregam na vrv, οὖρόν τινι pošiljam komu ugoden veter, ὄπα, φωνήν zaženem glas, oglašam se, ἔπος izpregovorim, γλῶσσαν govorim (grški) jezik; πᾶσαν γλῶσσαν neprestano trdim, γόον, κωκυτόν zaženem (prebridek) jok, jočem, δάκρυα prelivam solze, ῥόον ἐς τεῖχος storim ali pustim, da teče, ὕδωρ izlivam vodo, νᾶμα πυρός izpuščam iz sebe, izžarjujem; b) mečem, lučam λᾶαν, streljam, izstrelim οἰστόν; μεγάλων ψυχῶν merim na, namerjam strelo na visoke ljudi; c) puščam doli, razpuščam; κόμας, ἐθείρας pustim, da padajo lasje po ramah, ἐκ χειρός τι izpuščam iz roke, ἧκε φέρεσθαι izpustil je, pustil je pasti; ἄκμονας obešam, pritrjujem, ἐμαυτὸν κατά τινος mečem se, spuščam se doli. 2. intr. tečem, iztekam se, izviram. II. med. 1. planem, hitim, vržem se na, zakadim se, pridirjam. 2. težim, stremim, hrepenim po čem, želim kaj, prizadevam si; ἱέμενος hlastno, željno.