Franja

bazičen pridevnik
1. kemija (o kemijski sestavi) ▸ lúgos, bázikusObmočje pH za bazične raztopine je od 7 do 14. ▸ A lúgos oldatok pH-tartománya 7 és 14 között van.
Preveč kisla ali preveč bazična tla rastlinam otežujejo ali preprečujejo sprejemanje hranil. ▸ kontrastivno zanimivo A túl savas vagy túl lúgos talaj nehezíti vagy gátolja a növények tápanyagfelvételét.
Čeprav vino vsebuje le neznatne količine natrija, ta uravnava osmotski pritisk, skrbi za gospodarjenje z vodo v organizmu in vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja. ▸ kontrastivno zanimivo Bár a bor csak elhanyagolható mennyiségű nátriumot tartalmaz, az szabályozza az ozmotikus nyomást, gondoskodik a test megfelelő vízgazdálkodásáról és a sav-bázis egyensúly fenntartásáról.
Povezane iztočnice: bazična hidroliza

2. (o učinku živil na telo) ▸ lúgosító, lúgos
3. (osnoven; temeljni) ▸ alapvető Bazično znanje, ki bo po internetu dostopno vsakomur, lahko revolucionira medicino. ▸ Az interneten mindenki számára elérhető, alapvető tudás forradalmasíthatja az orvostudományt.
Želel sem ohraniti pristen bazični zvok simfoničnega orkestra. ▸ Szerettem volna megőrizni a szimfonikus zenekari alaphangzást.
Povezane iztočnice: bazična industrija, bazična raziskava, bazična znanost, bazični šport

4. (o športni pripravljenosti) ▸ alapozó, alapvetőVsi igralci so kondicijsko dobro pripravljeni, zato jim naporne bazične priprave ne bodo povzročale težav. ▸ Az összes játékosnak jó az erőnléte, ezért a kemény alapozó felkészülés nem okoz gondot számukra .
Tehnika in bazična pripravljenost sta glavna cilja vadbe. ▸ A technika finomítása és az alapvető felkészültség a gyakorlatok fő célja.

bel [éu] (-a, -o) weiß
snežno bel schneeweiß, lilienweiß, blütenweiß
bel kot zid, bel kot kreda od strahu ipd.: kreideweiß, käseweiß, geisterbleich
bel kot smrt [leichenblaß] leichenblass
|
mlečno bel milchweiß, milchfarben
biserno bel perlfarben
srebrno bel silberweiß
|
beli: beli kruh weißes Brot, das Weißbrot
beli dan [hellichter] helllichter Tag, ➞ → dan
beli svet die weite Welt
medicina beli lišaj (vitiligo) die Scheckhaut
beli pinot vino: der Weißburgunder
beli štrajk der Bummelstreik
medicina beli tok der [Weißfluß] Weißfluss, der [Scheidenausfluß] Scheidenausfluss
metalurgija beli žar die Weißglut
bela: bela barva das Weiß, die Weißfärbung
bela gniloba die Weißfäule
bela kava der Milchkaffee
bela knjiga das Weißbuch
bela krvnička der Lymphozyt
bela lisa weißer Fleck
bela litina der [Weißguß] Weißguss
bela lužina die Weißlauge
bela moka weißes Mehl
bela magija weiße Magie
bela nedelja weißer Sonntag
bela obreza der Weißschnitt
bela opojnost (sneg) weiße Pracht
bela palica za slepe: der Blindenstock
bela pločevina das Weißblech
bela rasa die weiße Rasse
bela riba der Weißfisch
bela vrana figurativno weißer Rabe
bela žena die Fee, Weiße Frau
|
belo: belo blago - trgovina z belim blagom der Mädchenhandel, der Menschenhandel
belo lepilo (mizarsko lepilo) der Weißleim
belo perilo die Weißwäsche
belo vino der Weißwein
belo zlato das Weißgold
belo črtast [weißgestreift] weiß gestreift
belo lisast [weißgefleckt] weiß gefleckt
|
rastlinstvo, botanika beli javor der Traubenahorn
beli mah das Weißmoos
beli topol die Weißpappel
beli gaber die Weißbuche
beli topol die Silberpappel
bela detelja der Weißklee, Kriechender Klee
bela jelka die Weißtanne, die Edeltanne
bela lilija Weiße Lilie, Madonnenlilie
bela mrtva kopriva der Bienensaug
bela narcisa die Dichternarzisse
bela omela der Hexenbesen
bela smreka die Weißfichte
bela vrba die Weißweide, die Silberweide
|
živalstvo, zoologija beli galeb die Elfenbeinmöwe
beli kit der Weißwal
beli medved der Polarbär
beli netopir die Weißfledermaus
beli volk der Polarwolf
beli gams die Schneeziege
bela lisica der Weißfuchs
bela miš Weiße Maus
bela pastirica Weiße Bachstelze
bela štorklja der Weißstorch
bela uš die Kleiderlaus, die Kopflaus
bela muha die Mottenlaus
|
figurativno bogovi v belem die Götter in Weiß
princ na belem konju der Märchenprinz
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen
vidiš bele miši figurativno du siehst Gespenster

bél white; (čist) clean; (nezagorel) pale; (nepopisan) blank; (pobeljen) blanched; (bel in siv) hoary

béla garda right-wing political movement in Slovenia before and during World War II, the White Guard
pri bélem dnevu in broad daylight
Bela Hiša the White House
béla knjiga politika white paper, White Book
béla kovina white metal, white alloy
bél kruh white (ali wheaten) bread
bélo krvno telesce white corpuscle
béla (mlečna) kava white coffee
béla lisa (na konjskem čelu) blaze
béli medved polar bear
bélo meso white meat
béla obleka whites, white clothing
béla nedelja Low Sunday, the first Sunday after Easter
béla pločevina tinplate
béli premog (figurativno) "white coal", hydroelectric power
béli teden (prodajni) white sale
bél kot sneg snow-white
trgovina z bélimi dekleti white slave traffic
bélo vino white wine
béla vrana (figurativno) a rare thing, rarity, quite an exceptional person
dati črno na bélem to put down in black and white
imam to črno na bélem I have it in black and white
napraviti bélo to make white
bélo pobarvati to dye white
pokazati kaj črno na bélem to show something in black and white

bél (-a -o)

A) adj.

1. (take barve kot sneg) bianco:
bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
bela zastava bandiera bianca

2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
bela polt carnagione bianca
mrtvaško bel di un pallore mortale
beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
beli kruh pane bianco
bela kava caffelatte
bela moka farina bianca
belo vino vino bianco
beli lasje capelli bianchi, canuti
sredi belega dne in pieno giorno
biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
bel list pagina bianca
bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

4. polit. bianco:
bela garda guardie bianche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
beli menihi monaci bianchi, cistercensi
beli premog carbone bianco
Bela hiša la Casa Bianca
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
publ. bela kuga peste bianca
bela smrt morte bianca
biti bela vrana essere una mosca bianca
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
beli javor acero bianco (Acer negundo)
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
bela omela vischio (Viscum album)
gastr. bela riba pesce bianco
belo meso carni bianche
grad. beli cement cemento bianco
kem. beli fosfor fosforo bianco
bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
metal. beli žar calore bianco
bela kovina metallo bianco
min. beli svinčenec carbonato di piombo
polit. bela knjiga libro bianco
rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
šah. bela figura figura bianca
belo polje casa, casella bianca
trg. bela posoda vasellame di porcellana
zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

B) béli (-a -o) m, f, n šah.
beli ima potezo il bianco muove
voj., hist. beli guardie bianche
pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
dati črno na belem mettere nero su bianco
liter belega un litro di (vino) bianco
nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco

bél blanco

pri belem dnevu en pleno día
bela barva (color m) blanco m
v belo oblečen vestido de blanco
bela knjiga (politika) Libro m blanco
bel kruh pan m blanco
belo meso carnes f pl blancas
bela nedelja Domingo m de Cuasimodo
belo perilo ropa f blanca
beli premog hulla f blanca
bela pločevina hoja f de lata, hojalata f
beli teden (trg) semana f blanca
beli tok (med) flujo m blanco, leucorrea f
belo vino vino m blanco
bela vrana (fig) mirlo m blanco
bela smrt la muerte en las nieves (por congelación)

bêrsast bêrsnat

bêrsast, bêrsnato vino ropy wine

beva f

1. redko pijača

2. degustacija vina; okus vina:
vino di pronta beva vino, ki ga ni treba več starati

bezèg botanika elder (tree)

španski bezèg lilac, syringa
bezgov cvet elder blossom
bezgova jagoda elderberry
bezgovo vino elder wine

bezgov pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ bodzaNaberemo velike, povsem razcvetele bezgove kobule, jih operemo, odcedimo in pomočimo v testo. ▸ Szép, nagy, teljesen kinyílt virágokat szedünk, megmossuk és lecsepegtetjük, majd a tésztába mártjuk őket.
Povezane iztočnice: bezgova uhljevka

2. (o živilih) ▸ bodza

bibō -ere, bibī (priličeno iz *pibō, reduplicirane obl. iz indoev. kor. pōi, po, pī, pĭ piti)

1. piti (iz naravne potrebe in ne iz strasti): negavit unquam se bibisse iucundius; numquam videlicet sitiens biberat Ci., nunc est bibendum H., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., qui bibit, arte bibat O., bibere ex fonte Pr., Vitr., ex lacu Vitr., ex eo puteo Hyg., ab amne Mart., ex auro Varr. fr. ali in auro Vulg. ali auro Sen. tr. iz zlate čaše, gemmā V. ali e gemma Pr. iz čaše, okrašene z dragulji, avenis Mel. z ovsenimi bilkami, (alicui) bibere dare Ca., L. idr. ali alicui bibere ministrare Ci. komu piti dati; z acc.: aquam gelidam Ci., calidam aquam cum pipere Cels., vinum H., O. idr., vina Mentoreo opere Pr., Caecubum H., uvam prelo domitam H. iztisnjeno grozdje, vinsko kapljo, vino, nectar H., lac O., medicamentum Varr. fr., Cu., venenum Q., venenum in auro Sen. tr., sanguinem alicuius Ci., aliquid ex vino ali ex aqua castoreum Cels. (v vinu, v vodi), Circae pocula H., tristia pocula Tib., sex cyathos Mart., eandem nutricem Ap. ob istih prsih sesati; v pass.: gratius ex ipso fonte bibuntur aquae O., pars bibenda servatur O.; occ. pijančevati, popivati, „žlampati“: ab hora tertia bibebatur Ci.; pesn.
a) piti reko (vodo kake reke) = ob reki prebivati (stanovati, živeti): ante... exsul aut Ararim Parthus bibet aut Germania Tigrim V., qui Tiberim Fabarimque bibunt V., qui profundum Danubium bibunt H., Tanain si biberes H., populosque bibentes Euphraten Lucan. (prim.: πίνοντες ὕδωρ μέλαν Αἰσήποιο Τρῶες Hom.).
b) rivus, quem Mandela bibit H. ki ga pije Mandela = ki preskrbuje Mandelo z vodo. V reklih: dare bibere ab summo Luc. (omizju) piti dati od najvišjega do najnižjega, t.j. po vrsti, bibe si bibis Pl. če piješ, pij pišteno = le pij! mandata bibere Pl. med popivanjem pozabiti na naročila, aut bibat aut abeat Ci. (prim. gr. ἢ πῖ τι ἢ ἄπιϑι) ali pij ali odidi! bibere Graeco more Ci., Aus. napi(va)ti komu, bibere ad numerum O. piti po številu let (ki si ga kdo želi), bibere nomen alicuius Mart. izpiti toliko čaš, kolikor je črk v imenu koga, bis deciens solus bibis ali plus quam decies bibis Mart. zapijaš (zapiješ), tako tudi: quod (Philippeûm) bibimus Varr. ap. Non., bibere pro salute alicuius Ambr. napi(va)ti komu na zdravje, nazdraviti (nazdravljati) komu.

2. pren.
a) o stvareh piti, vpiti, (vase) srkati, vsrka(va)ti, (na)pojiti se, močiti se, namočiti (namakati) se, navze(ma)ti se česa: hortus aquas bibit O., sat prata biberunt V. so dovolj namočeni, arcus bibit Pl., V. mavrica pije vodo, hasta (tellus Sil.) bibit cruorem V., amphora fumum bibere instituta H. (ker so ga z vinom napolnjenega hranili v dimu), lanae colorem bibunt Plin.; occ. izsesa(va)ti: e serpente cruorem Sil.,
b) o osebah (telesno in duševno) srkati (vase), vsrka(va)ti, požirati, navze(ma)ti se česa: caelum Luc. zrak vase dihati, maerorem Pl., noctem sermone trahebat infelix Dido longumque bibebat amorem V. je v dolgih vzdihih vsrkavala ljubezen = b. novum ossibus ignem Stat.; pugnas... bibit aure volgus H. dihtivo posluša, bibere aliquid suspensis auribus Pr. ali b. verba auribus O. ali samo b. fida verba O. pazljivo (zvesto) poslušati, fontem Maeonium felici pectore Petr., fuliginem lucubrationum Q., iustitiae haustūs Q., sucum ingenii Q. posrkati in zatreti, errorem cum lacte Prud., mores maternos Cl.

Opomba: Star. inf. pr. act. biber Ca., Tit. fr. — Ker glagol nima supina, nadomešča pt. fut. in pt. pf. s pōtūrus 3 in pōtus 3 (prim. pōtō); šele v zelo pozni lat. se dobita tudi obliki bibitūrus: Vulg., Aug., Cass. in bibitus: Eccl., Cael., Plin. Val.

bicchiēre m

1. kozarec, čaša:
bicchiere di vetro, di cristallo steklen, kristalen kozarec
bicchiere da acqua, da vino, da birra kozarec za vodo, vino, pivo
riempire un bicchiere di vino natočiti kozarec vina
levare il bicchiere dvigniti kozarec, nazdraviti
bere un bicchiere di più, di troppo preveč popiti, opiti se
affogare in un bicchiere d'acqua pren. utoniti v žlici vode, zmesti se, vdati se ob najmanjši težavi
tempesta in un bicchiere d'acqua pren. mnogo hrupa za prazen nič
fondo, culo di bicchiere pren. ponarejen diamant

2. kozarec (vsebina)

blagó (-á) n

1. trg. merce; prodotti, articoli:
dobaviti, prodajati blago fornire, vendere la merce
plačevati v blagu pagare in natura
industrjsko blago prodotti industriali
blago za široko potrošnjo prodotti di largo consumo
izvozno blago merce da esportazione, prodotti per l'esportazione

2. (tekstilni izdelki, tkanina) roba, tessuto; materiale:
volneno blago tessuto di lana
črtasto, enobarvno blago tessuto a quadretti, a tinta unita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trg kosovno, razsuto blago merce venduta a pezzi, merce sciolta
ekon. potrošno blago merce di consumo
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
blago gre dobro, nima cene la merce va a ruba, si vende a prezzi stracciati
zbirati narodopisno blago raccogliere materiale etnografico
PREGOVORI:
dobro blago se samo hvali il buon vino non vuole frasca

blanc, blanche [blɑ̃, blɑ̃š] adjectif bel; čist; obledel; nepopisan, neizpolnjen (list); hladen (orožje); brez spanja (noč); neuspešen, prazen (udarec); neviden (črnilo); masculin, féminin belec, belka (oseba bele polti)

armes féminin pluriel blanches hladno orožje
bal masculin blanc dekliški ples
bulletin masculin (de vote) blanc prazna glasovnica
coupe féminin blanche poseka
gelée féminin blanche ivje, slana
mal masculin blanc zanohtnica
mariage masculin blanc navidezen zakon
nuit féminin blanche prečuta noč, noč brez spanja
pain masculin blanc bel kruh
viande féminin blanche belo meso (perutnine, teletine)
vin masculin blanc belo vino
vers masculin pluriel blancs stihi brez rime
voix féminin blanche brezzvočen, brezglasen glas
blanc comme neige snežno bel, čist
devenir blanc comme un linge postati bled ko kreda
dire tantôt blanc, tantôt noir reči enkrat da, enkrat ne; ugovarjati si, pobijati se
donner à quelqu'un carte blanche komu pustiti proste roke, dati mu neomejeno polnomočje
marquer un jour d'un caillou blanc podčrtati dan (v koledarju) z rdečim
mettre des draps blancs dati sveže rjuhe (za posteljo)
montrer patte blanche priti z besedo na dan, odkriti svoje karte

blanco bel, beljen (platno); svetel; bled; bojazljiv, strahopeten; preprost; neškodljiv

blanco de leche mlečnobel
blanco (de) nieve snežnobel
carta blanca blanket, golica, nepopisan list; pooblastilo
cerveza blanca svetlo pivo
firma en blanco podpis na neizpolnjenem papirju (pobotnici ipd.)
ropa blanca belo perilo
verso blanco blankverz
vino blanco belo vino
como de lo blanco a lo negro kot dan in noč različen
se le conoce en lo blanco de los ojos vidi se, da nima niti najmanjšega pojma o tem

bleu, e [blö] adjectif moder, sinji, višnjev

bleu clair, foncé, pâle, horizon svetlo, temno, bledo, nebesno moder
bas masculin bleu (figuré) učenjakarica
bifteck masculin bleu le na površini pečen biftek
bibliothèque féminin bleue zbirka pravljic
conte masculin bleu pravljica
colère féminin bleue huda jeza
cordon masculin bleu (figuré) dobra kuharica
enfant masculin bleu na srcu bolan otrok
maladie féminin bleue bolezen srca, ožilja
ruban masculin bleu modri trak, simbol najhitrejše vožnje čez severni Atlantik
peur féminin bleue smrten strah
vin masculin bleu slabo rdeče vino
zone féminin bleue mestni pas z omejenim parkiranjem
yeux masculin pluriel bleus modre oči
avoir du sang bleu biti plemiškega rodu
être bleu de froid biti ves moder od mraza
en être bleu biti začuden (ob tem)

Blut, das, kri; Blut der Reben vino; Ruhig Blut! Mirno kri!; heißes Blut vroča kri; mit Blut beflecken okrvaviti; Blut vergießen prelivati, preliti kri; das Blut steigt in den Kopf, ins Gesicht kri udari v glavo, v obraz; Blut und Wasser schwitzen prestajati hud strah; böses Blut machen zbujati/zbuditi hudo kri; das Blut erstarrt jemandem kri zledeni (komu)

bòb¹ (bôba) m

1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai

2. caccola

3. bot.
volčji bob lupino (Lupinus)

boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči

bodied [bɔ́did] pridevnik
ki ima telo, utelešen

able-bodied vojaške službe zmožen
full-bodied wine zelo močno vino

boire*¹ [bwar] verbe transitif piti; (rad) se opijaniti, popivati; zapiti (denar)

se boire biti piten, dati se piti
air masculin, chanson féminin à boire napitnica
boire à quelqu'un napiti komu
boire un bouillon (figuré) doživeti neuspeh ali poraz
boire du café, du lait, de l'eau piti kavo, mleko, vodo
boire à petits coups srebati
boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih (trpljenja do dna)
boire un coup, une tasse (familier) piti jo (t. j. vodo, pri plavaniju itd)
boire dans le creux de la main, dans un verre, à même, à une source piti iz roke, iz kozarca, iz steklenice, iz studenca
boire comme une éponge, à longs, larges traits piti ko goba, v velikih požirkih
boire du petit lait (figuré) z zadovoljstvom uživati (laskanje)
boire l'obstacle igraje premagati oviro
je bois à votre santé pijem na vaše zdravje
boire sec piti čisto vino, pošteno (ga) piti
boire des yeux z očmi požirati
ce n'est pas la mer à boire bo že šlo, ni da bi obupali
c'est la mer à boire tega ni ne konca ne kraja
je boirais la mer et les poissons strašno sem žejen
donner pour boire à quelqu'un dati komu napitnino
le vin est tiré, il faut le boire (figuré) kar smo si skuhali, to moramo pojesti; nazaj ni poti
qui a bu, boira pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne
il y a à boire et à manger dans cette affaire so dobre in slabe strani v tej zadevi
boire les paroles de quelqu'un koga pazljivo in z občudovanjem poslušati
boire tout son soûl piti, kolikor le moremo