Franja

Zadetki iskanja

  • re-flō -āre -āvī -ātum (re in flāre)

    1. intr. nazaj ali nasproti pihati (puhati), nasproti vleči, nasproti veti: Amm. idr., etsi etesiae valde reflant Ci., v entis reflantibus reiciemur Ci.; metaf.: cum reflavit (sc. fortuna), affligimur Ci., reflante fortuna Amm. (prim.: „Kak veter nje (sreče) nasproti temu vleče, kogar v zibeli vidla je berača“ Prešeren).

    2. trans.
    a) zopet izpihati (izpihovati, izpihavati), izdihati (izdihovati, izdihavati): cum (aer) ducitur et reflatur Lucr., reflare spiritum Lamp. izdihniti dušo, crebros anhelitus Ap. zopet in zopet zasopsti, sapa pojemati, sapo jemati (komu).
    b) napihniti, (napihovati, napihavati), s pihanjem nape(nja)ti: laciniam Ap., sinum Ap., signum veste reflatum Ap.
    c) izhlapiti, izpari(va)ti: reflata succositas Cael.; med. izpare(va)ti, izhlape(va)ti, pariti se: detractis capillis partes (sc. capitis) reflantur Cael.
    d) izpihati (izpihovati, izpihavati) zrak čemu (iz česa): follem Lamp., loci prominentia reflatur Cael. se odmika.
  • remonter [rəmɔ̃te] verbe intransitif zopet iti navzgor; zopet vstopiti (en auto v avto); dvigati se (zemljišče), dvigniti se; segati nazaj (à v, do); pasti nazaj (à na); botanique dvakrat (v letu) cveteti; marine peljati se proti severu; priti z juga (veter); verbe transitif nesti navzgor (na podstrešje itd.); više obesiti (sliko); architecture zvišati; zavihati kvišku, navzgor (ovratnik); naviti (uro, gramofon, igračo); pluti, plavati navzgor (la rivière po reki); technique zopet sestaviti, montirati; izpolniti (zalogo, knjižnico); dati novega konja (quelqu'un komu); dvigniti (pogum, razpoloženje); okrepčati (o vinu, žganju); zamenjati podplat in oglav pri škornju, čevlju; osvežiti (barvo); théâtre znova uprizoriti

    se remonter priti zopet k moči; oskrbeti se zopet (en z); oskrbeti si, dobiti novega konja; figuré, familier okrepiti se (duševno)
    remonter à bard zopet se vkrcati
    remonter à cheval zopet (za)jahati konja
    remonter haut, remonter au déluge seči, segati daleč nazaj (v preteklost)
    il faut remonter à l'origine treba je iti nazaj do začetka
    il remonte sur sa bête, sur l'eau, ses actions remontent (figuré, familier) njegove delnice se dvigajo
    remonter le courant pluti, plavati proti toku, figuré premagati težave
    remonter sa montre naviti (svojo) uro
    le vent remonte veter piha proti severu
    le baromètre remonte barometer se zopet dviga
    remonter un escalier iti zopet po stopnicah navzgor
    remonter sa valise au grenier zopet odnesti svoj kovček na podstrešje
    remonter une pièce zopet uprizoriti gledališko igro
    remonter sa garde-robe izpopolniti si garderobo
    remonter le courage, le moral de quelqu'un dvigniti zopet komu pogum, moralo
    remonter au sixième étage par l'ascenseur iti zopet v 6. nadstropje z dvigalom
    remonter un violon, une raquette de tennis napeti strune na violini, na teniškem loparju
    se remonter en linge, en vêtements oskrbeti se zopet s perilom, z oblekami
  • renverser [rɑ̃vɛrse] verbe transitif prevrniti, prekucniti; obrniti; podreti, zrušiti na tla; razliti (tekočino); nagniti nazaj (la tête glavo); familier osupiti

    renverser le courant obrniti tok, smer toka
    renverser un récipient prevrniti posodo
    se renverser pasti vznak, na hrbet; nagniti se nazaj
    renverser la cervelle à quelqu'un zmešati komu glavo
    renverser un gouvernement, un ministre zrušiti vlado, ministra
    renverser son adversaire zrušiti, vreči na tla nasprotnika
    l'automobiliste a renversé un piéton avto ja podrl pešca
    renverser l'ordre des mots obrniti besedni red
    renverser les profets podreti načrte
    le vent a renversé beaucoup d'arbres veter je podrl mnogo dreves
    renverser du vin razliti vino
    renverser tous les obstacles porušiti vse ovire
    cela me renverse (figuré) temu se zelo čudim, to mi zapre sapo
    ne pas renverser! ne prevračaj! ne premetavaj!
    se renverser sur le dos leči na hrbet
    le voilier s'est renversé jadrnica se je prekucnila
  • revés moški spol zadnja (hrbtna) stran; udarec s hrbtom roke; nezgoda, neprijetnost, zoprnost, sitnost

    al revés na hrbtni strani; narobe
    calzárselas al revés nekaj narobe narediti
    dar de revés (mor) prevreči se (veter)
    puesto del revés narobe postavljen ali položen
  • ride [rid] féminin guba

    rides pluriel d'une pomme zgrbančenost jabolka
    rides d'une plaine valovita ravnina
    traitement masculin contre les rides odpravljanje gub
    visage masculin sillonné de rides od gub razoran obraz
    le vent forme ses rides sur l'eau, sur la neige veter dela guba na vodi, na snegu
    se faire des rides en plissant son front nagrbančiti čelo, nagubančiti čelo
  • rider [ride] verbe transitif (na)gubati, (na)grbančiti; kodrati (vodno pavršino); marine napeti

    se rider (na)gubati se
    les années lui ont ridé le visage leta so mu zgubala obraz
    le vent ride le lac veter kodra jezersko površino
    ce fruit se dessèche et se ride ta sadež se suši in grbanči
  • roux, rousse [ru, rus] adjectif rus, rdečkast (lasje), rjavkast; masculin, féminin rdečelasec, -ska; masculin rusa barva

    un roux z maslom mešana moka in zmočena s kako vročo tekočino za zgostitev omake
    cheveux masculin pluriel roux rdeči lasje
    lune féminin rousse aprilska luna, april; čas poznega nočnega mraza, pozeb, slane
    vent masculin roux, roux vent hladen aprilski veter
    avoir des taches rousses sur la peau imeti rjavkaste pege na koži
  • ruffle2 [rʌfl] prehodni glagol & neprehodni glagol
    nabrati; nakodrati; valoviti (vodno površino); (na)mršiti; razkuštrati (lase); (na)ježiti, (na)sršiti (perje)
    figurativno razdražiti, vznemiriti, razburiti, razburkati, zmesti (koga); spraviti v nered, skaliti, pokvariti (komu) dobro razpoloženje
    neprehodni glagol
    nagubati se, nabrati se, namršiti se, nakodrati se; pomečkati se
    figurativno vznemiriti se, razburiti se, razburkati se, razdražiti se; šopiriti se, postavljati se, hvaliti se, bahati se, širokoustiti se, košatiti se, predrzno se vesti

    the ruffled seas razburkano morje
    to ruffle one's feathers nasršiti se, naježiti se
    don't ruffle your feathers! figurativno ne razburjaj se! pomiri se!
    to ruffle s.o.'s temper pokvariti komu dobro razpoloženje (voljo)
    the wind ruffled the waves veter je kodral valove
  • rugir [rüžir] verbe intransitif tuliti, rjuti; verbe transitif izreči z grožnjami

    rugir de fureur tuliti od besnosti
    le vent rugit veter tuli
    rugir des menaces s tuljenjem izreči grožnje
  • rušílen (-lna -o) adj. distruttivo, demolitore, devastatore; dirompente, eversivo; pren. corrosivo, iconoclastico:
    rušilni ciklon ciclone devastatore
    rušilna bomba bomba dirompente
    rušilna dejavnost provokatorjev azione eversiva degli agenti provocatori
    rušilna kritika crititica corrosiva
    rušilni bes furore iconoclastico
    rušilni veter turbine
  • sagànak -nka m (t. saganak) pretrg, sunek: vjetar duva na saganak veter piha sunkoma
  • scarso agg.

    1. pičel, skromen, pomanjkljiv, reven, boren; slab:
    annata scarsa slaba letina
    luce scarsa medla, slaba luč
    tempi scarsi suha leta
    vento scarso slab, šibek veter
    essere scarso di fantasia imeti skromno domišljijo
    essere scarso a quattrini imeti malo denarja

    2. slab, nezadosten:
    un chilo scarso slab kilogram
    è scarso in matematica v matematiki je slab
    la giacca gli va scarsa suknjič mu je kratek
  • Scīrōn -ōnis, m (Σκείρων, Σκίρων) Skíron

    1. mitološki zloglasni razbojnik na skalovju med Atiko in Megarido, ki ga je Tezej ubil: O., MEL., STAT., GELL., CL. Od tod adj.
    a) Scīrōnis -idis, f (Σκειρωνίς, Σκιρωνίς) Skíronova, skíronska: petrae SEN. TR.
    b) Scīrōnius 3 Skíronov, skíronski: saxa MEL., PLIN. ali rupes CL. Skíronovo skalovje (na Istm(os)u).

    2. epikurejec, Ciceronov sodobnik (pisan tudi Siron, Scyron, Syron): CI., V. (Catal.), DON., SERV.

    3. oster severozahodni veter (severozahodnjak), ki je pihal s Skironovega skalovja na Istm(os)u: SEN. PH., PLIN., SUET. FR.
  • scuōtere*

    A) v. tr. (pres. scuōto)

    1. stresti:
    il vento scuote gli alberi veter stresa drevesa
    scuotere il dito zmigniti s prstom; žugati s prstom
    scuotere la testa zmigniti z glavo; odkimati
    scuotere le spalle skomigniti z rameni

    2. ekst. otresti, otresati se:
    scuotere il giogo otresti se jarma

    3. pren. vzburiti, vzburjati; presuniti, ganiti

    B) ➞ scuōtersi v. rifl. (pres. mi scuōto)

    1. stresti se:
    scuotersi dal sonno zbuditi se iznenada; pren. zdramiti se

    2. pren. zdrzniti se; vznemiriti se; biti presunjen, ganjen
  • sejáti to sow; to seed; (presejati) to sieve, to riddle

    sejáti žito to sow corn
    sejáti razdor to sow discord, to sow (the seeds of) dissension
    sejáti teror to sow terror
    sejáti seme sovraštva (upora) to sow the seeds of hatred (of revolt)
    sejáti veter in žeti vihar to sow the wind and reap the whirlwind
    treba je sejáti, če hočeš žeti one must sow if one wishes to reap
    kakor boš sejal, tako boš žel as you sow so you shall reap
  • sejáti semer, ensemencer, faire les semailles, emblaver ; (presejati) cribler, tamiser, sasser, passer au crible (au tamis, au sas) , (moko) bluter

    sejati razdor (sovraštvo) semer la discorde (la haine)
    kdor veter seje, vihar žanje qui séme le vent récolte la tempête
  • sejáti1 (séjem) imperf.

    1. agr. seminare; ekst. spargere, lanciare:
    sejati pšenico seminare il grano
    sejati in saditi seminare e piantare
    pren. letalo je sejalo bombe l'aereo lanciava le bombe
    krogle so sejale smrt le pallottole seminavano morte

    2. pren. seminare, diffondere, suscitare:
    sejati razdor, sovraštvo, sum seminare discordia, odio, sospetto
    sejati laži diffondere menzogne

    3. vagliare, setacciare:
    sejati moko setacciare la farina
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • sejáti sembrar ; (moko) cerner, tamizar

    sejati razdor (sovraštvo) sembrar la discordia (odio)
    kdor veter seje, vihar žanje quien siembra vientos, recoge tempestades
  • semer [səme] verbe transitif (po)sejati; posuti (de z), potresti, natresti; familier otresti se, znebiti se (quelqu'un koga)

    semer du blé, des légumes sejati žito, zelenjavo
    semer son argent razsipavati z denarjem
    semer la discorde, la mort sejati neslogo, smrt
    semer des fleurs sur la chaussée potresti, posuti cvetlice po cestišču
    semer de faux bruits širiti napačne govorice
    nous avons réussi à semer l'importun qui nous suivait posrečilo se nam je otresti se nadležneža, ki nam je bil za petami
    récolter ce qu'on a semé (po)žeti, kar smo (za)sejali
    qui sème le vent récolte la tempête (proverbe) kdor veter seje, vihar žanje
  • seminare v. tr. (pres. semino)

    1. agr. sejati, zasejati:
    seminare il grano sejati žito
    seminare un campo a grano zasejati njivo z žitom
    seminare sulla rena pren. početi kaj jalovega

    2. pren. raztresti, raztrositi

    3. pren. sejati:
    seminare discordia sejati razdor

    4. šport žarg. pustiti, puščati za seboj (zasledovalce); imeti, doseči precejšnjo prednost (nad nasprotniki)
    PREGOVORI: chi semina vento, raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, žanje vihar
    chi non semina non miete preg. kdor ne seje, ne žanje