Franja

impazzire v. intr. (pres. impazzisco)

1. noreti, znoreti, zblazneti (tudi pren.):
impazzire d'amore ponoreti od ljubezni
impazzire per qcs., dietro qcs. noreti za čim, kaj strastno želeti
cose da far impazzire saj to je noro! človek bi znorel!
il testo mi fa impazzire od tega besedila se mi bo zmešalo

2. ponoreti; neobvladljivo delovati:
la bussola è impazzita kompas je ponorel, ne kaže severa
per il Ferragosto il traffico impazzisce za Veliki šmaren zavlada v prometu prava zmešnjava

impinguare v. tr. (pres. impinguo)

1. odebeliti, rediti

2. pren. zrediti; obogatiti; napolniti:
le forti imposte impinguano le casse dello stato veliki davki polnijo državno blagajno

in² [in] prislov
notri, noter, v

to be in biti doma, biti v hiši; politika biti na vladi (stranka); biti v modi; šport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj (oysters are in)
to be in for a thing pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česa
he is in for a shock to bo zanj močan pretres
she is in for an examination čaka jo izpit
the boy is in for a beating fant bo tepen
to be in for it iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhoda
in for a penny, in for a pound kdor reče a, mora reči tudi b
to be (ali keep) in with s.o. dobro se s kom razumeti
in between medtem
in and in vedno isto, vedno znova
the train is in vlak je prišel
spring is in pomlad je prišla
the ship is on the way in ladja pluje v pristanišče
to throw in pridati
ameriško to be all in biti čisto izčrpan
in with it! prinesi, odnesi to noter
to be in on s.th. sodelovati pri čem, biti poučen o čem
to let s.o. in on s.th. pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čem
to be in up to the neck biti v veliki stiski

in albis tujka latinsko agg. relig.
domenica in albis prva povelikonočna nedelja
settimana in albis veliki teden

industriel, le [-ɛl] adjectif industrijski, obrten; masculin industrialec, vodja industrijskega podjetja

art masculin industriel umetna obrt
dessinaleur masculin industriel tehnični risar
école féminin industrielle industrijska, obrtna šola
entreprise féminin industrielle industrijsko podjetje
espionnage masculin industriel industrijsko vohunstvo
exposition féminin industrielle industrijska razstava
plante féminin industrielle industrijska rastlina
produit masculin industriel industrijski proizvod
publicité féminin industrielle industrijska reklama
ville féminin industrielle industrijsko mesto
(familier) en quantité industrielle v zelo veliki množini

inkvizitor moški spol (-ja …) der Inquisitor
veliki inkvizitor der Großinquisitor

inkvizítor inquisitor

veliki Inkvizitor zgodovina the Grand Inquisitor

inkvizítor (-ja) m

1. hist. inquisitore:
veliki inkvizitor Grande Inquisitore

2. pejor. (zasliševalec) inquisitore

inkvizítor inquisidor m

veliki inkvizitor Gran Inquisidor

inquisiteur, trice [ɛ̃kizitœr, tris] adjectif poizvedovalen, preiskovalen; sprašujoč, preiskujoč; masculin preiskovalec, inkvizitor

grand inquisiteur veliki inkvizitor

inquisitor [inkwízitə] samostalnik
izpraševalec, preiskovalec
pravno preiskovalni sodnik
zgodovina inkvizitor

Grand Inquisitor Veliki inkvizitor

īnstar, n indecl. le kot nom. in acc. (iz instāre „obstati“; prvotno pomeni instar „obstanek“ jezička pri tehtnici) meton.

1. enaka teža, enakotežje, ki se sloveni z: enako težak, ene (enake) teže, odtehta(va)joč; le metaf.: unum in me scelus est, quod te, scelerata, recepi; sed scelus hoc meriti pondus et instar habet O., omnia ex altera parte collocata vix minimi momenti instar habent Ci. morejo imeti komaj najmanjši pomen; od tod: Plato mihi unus est instar omnium Ci. odtehta vse, mi je vreden (mi velja) prav toliko kot vsi, unus ille dies immortalitatis mihi instar fuit Ci. mi je odtehtal … , ab his mittitur Gylippus solus, sed qui instar omnium auxiliorum erat Iust., mihi Pompeius meus instar est Alexandri Val. Max., id si accidat, mortis instar putamus Ci., štejemo za enako težak udarec, patrocinio vero se usos aut clientes appellari mortis instar putant Ci., instar ego perpetui congiarii reor affluentiam annonae Plin. iun. obilica žita se mi zdi kakor neprestan dar; ker se je denar prvotno tehtal, spada semkaj tudi reklo: munus fundi urbani instar Ci. enako težek = enakovreden (zato je, zatorej) kakor … ; le pesn. brez primerjalnega predmeta: quantum instar in ipso! V. kolikšna tehtnost je v njem! kakšna moška prikazen! kako veljaven mož!

2. occ.
a) enako število, enak po številu, prav toliko (česa) kakor: nunc is (Hector) innumeri militis instar habet O. nadomešča številne vojake, nadomešča zelo veliko število vojakov, cohortes quasdam, quod instar legionis videretur, esse post silvam C., milites duarum instar (= približno) legionum L., cohortium trium instar in terram exposuerat Auct. b. Alx., videretis vix duarum male plenarum legiuncularum instar in castris regis L., de Magonis (libris) dempsit instar librorum octo Varr., mearum epistularum nulla est συναγωγή; sed habet Tiro instar septuaginta Ci.
b) enaka velikost, enake velikosti, enako velik, enolik, tako velik (tolik(šen)) kakor: Erana non fuit vici instar sed urbis Ci., Neapolis et Tycha, nomina ea partium urbis et instar urbium sunt L. so deli mesta, toda sami tako veliki kakor … , cybaea maxima triremis instar Ci., (navis) urbis instar habere videtur Ci., parvum instar eorum, quae spe ac magnitudine animi conceperat L. nepopolno nadomestilo, instar montis equus V., lumen clipei instar V., cuius (equi) instar pro aede Veneris Genetricis dedicavit Suet., agmen agens Clausus magnique ipse agminis instar V., cuius viri magnitudo multorum voluminum instar exigit Vell. zahteva več knjig obsegajoč popis, ea (epistula), quae voluminis instar erat Ci., quia aedes excelsiore loco positae instar arcis habere viderentur Val. Max., ambitus terrae totius ad magnitudinem universitatis instar brevis obtinet puncti Amm. ima velikost točke, je tako velik kot pika.
c) enaka reč, eno in isto kakor, nadomestilo česa; pogosto se da sloveniti s kakor, enako kot: latere mortis erat instar turpissimae Ci. je bilo (pomenilo) isto kot smrt, instar muri hae saepes munimenta praebent C. kot nadomestilo zida, namesto zida, kakor zid; tako v primerah: exhorruit aequoris instar O., instar veris vultus tuus adfulsit populo H., duces reorum instar vinctos habet Cu., terra in medio posita quasi puncti instar obtinet Ci. tvori središče. — Poklas. ad instar z gen. prav tako kakor: aquae ad instar montis intumescentes Vulg., est namque vallis, quae continuis montibus velut muro quodam ad instar castrorum clauditur Iust., lactucae … , quae seminis enormi senecta ad instar scoparum in amaram caenosi sucūs cariem exolescunt Ap., ad instar speculi reddit imaginem gratiorem Ap., aedificavit in Iudā domos ad instar turrium Vulg.; z zaimkom: ad hoc instar (prav tako) mundi salutem tuetur deus Ap.

intervál (-a) m

1. (preseldek, premor; razmik) intervallo:
bolečine so se pojavljale v kratkih intervalih i dolori si facevano sentire a brevi intervalli

2. muz. intervallo:
harmonski interval intervallo armonico
mali, veliki interval intervallo diminuito, aumentato

3. mat. intervallo:
odprt, zaprt interval intervallo aperto, chiuso
meja intervala ampiezza dell'intervallo

4. fiz. intervallo:
frekvenčni interval intervallo delle frequenze acustiche
temperaturni interval intervallo di temperatura

Iūlius 3 (iz Iūlus) Júlij(ev), ime patricijske rodovine; en del te rodovine so Caesares. Poseb. znani so:

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90, Marijev pristaš: Ci., Vell., Gell., Fl.

2. C. Iul. Caesar Strabo Gaj Jul. Cezar Strabon, brat prejšnjega, ki ga je skupaj z njim umoril Fimbrija l. 87: Ci.

3. veliki C. Iul. Caesar Gaj Jul. Cezar (100—44): Ci., Suet. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus G. Jul. Cez. Oktavijan, cesar l. 31—14 po Kr.: Suet., Vell., Fl. idr.

5. Iulia Julija, Cezarjeva hči, omožena s Pompejem.

6. Iulia, Avgustova hči, prvič omožena s Klavdijem Marcelom, drugič z M. Vipsanijem Agripo, tretjič s Tiberijem, ki jo je zaradi njenega nenravnega življenja pregnal na otok Pandatarijo. — Adj. Iūlius 3 Julijev: leges Ci. Julija Cezarja, sidus H. pobožanstveni (oboževani) Cezar, portus Iulius Suet. med Puteoli in Mizenskim predgorjem, edicta H., domus, templa O. Zlasti mēnsis Iūlius ali samo Iūlius julij, prej Quīn(c)tīlis, Cezarjev rojstni mesec, preimenovan v spomin na Cezarjeve koledarske popravke: Mart., Sen. ph. idr.; od tod po Cezarjevi smrti: Kal. Iul(iae) Col., Sen. ph., Id. Iul(iae), Non. Iul(iae): Col.

j, J m, f (i lungo) (črka) j:
j, J minuscola, maiuscola mali, veliki j
j come jersey j kot Jadran (pri črkovanju)

j [jé] m inv. (lettera) i lunga:
mali j, veliki J i lunga minuscola, maiuscola

jádrnik (jambor) mât moški spol , espar moški spol , beaupré moški spol

veliki jadrnik grand mât

jádrnik (jambor) palo m , mástil m

veliki jadrnik palo mayor

jámbor (-ja) m

1. navt. albero:
glavni, veliki jambor albero maestro
sprednji jambor albero di trinchetto
zadnji jambor albero di mezzana
krmni jambor albero di poppa

2. elektr. palo; traliccio:
daljnovodni jambor traliccio dell'elettrodotto

3. (drog) palo

janež moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Anis (sladki/laški der Anis)
divji janež (veliki bedrenec) Große Bibernelle