Franja

Zadetki iskanja

  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • matin [matɛ̃] masculin jutro; dopoldan

    au matin de la vie v mladosti
    ce matin davi, danes zjutraj
    de bon, de grand matin zgodaj zjutraj, že na vse zgodaj
    dès le petit, au petit matin že zgodaj zjutraj
    demain (au) matin jutri zjutraj, jutri dopoldne
    à deux heures, à cinq heures, à dix heures du matin ob dveh ponoči, ob petih zjutraj, od desetih dopoldne
    dimanche matin v nedeljo zjutraj, dopoldne
    du matin au soir od jutra do večera; ves ljubi dan
    du soir au matin vso noč
    tous les matins vsako jutro
    hier (au) matin včeraj zjutraj, včeraj dopoldne
    le matin (de bonne heure) (zgodaj) zjutraj
    un (beau) matin, un de ces matins nekega (lepega) jutra
    classes féminin pluriel du matin dopoldanski pouk
    étoile féminin du matin (zvezda) danica
    journal, édition féminin du matin jutranjik, jutranja izdaja
    office masculin du matin (religion) jutranjica
    être du matin zgodaj vstati
    à qui se lève matin Dieu aide et prête la main rana ura zlata ura
    tel rit le matin qui le soir pleurera ne hvali dneva pred nočjo
  • matinal, e, aux [-tinal, no] adjectif jutranji, zgoden, ran

    étoile féminin matinale jutranja zvezda, daníca
    gelée féminin matinale ponočna slana
    heure féminin matinale jutranja ura
    toilette féminin matinale jutranja toaleta
    être matinal zgodaj vstajati
  • mattino m (mattino, mattinata) jutro, dopoldan:
    di buon mattino navsezgodaj
    dal mattino alla sera ves dan
    astro del mattino astr. zvezda jutranjica, Venera
    giornale del mattino jutranji dnevnik
    il mattino della vita pren. otroštvo
    PREGOVORI: il buon dì si vede dal mattino preg. po jutru se vidi dan
    le ore del mattino hanno l'oro in bocca preg. rana ura, zlata ura
  • media ženski spol nogavica; šport srednja hitrost

    media corta (Am) kratka nogavica (moška)
    ha dado la media ura je bila pol
    medias de punto pletene nogavice
  • medio polovičen, pol, na pol

    medio billete polovična vozovnica, otroška vozovnica
    punto medio središče
    medio hermano polbrat
    media hora pol ure
    una hora y media ura in pol
    media latinidad vulgarna latinščina
    media luna polmesec; Arg rogljič(pecivo)
    media naranja polovica oranže; fig zakonska polovica
    media noche polnoč
    era media mañana bilo je sredi dopoldneva
    ¡ni media palabra! nobene besede več! velja!
    medio tiempo (šp) polčas
    medio vacío, medio desnudo na pol prazen, nag
    edad media, media edod srednji vek
    de edad media srednjeveški
    de media edad srednje starosti
    velocidad media srednja (poprečna) hitrost
    dos y medio dva in pol
    por término medio v poprečju, poprečno
    tonto y medio čisto prismojen, neumen
    a medio abrir priprt
    a medio asar pol pečen
    a medio camino na pol pota
    a media luz v polsenci
    a medio vestir na pol oblečen
    a media voz poglasno
    son las tres y media ura je pol štirih
    dar media vuelta obrniti se
    ¡media vuelta a la derecha! na desno okrog!
    dormido a medios na pol speč
  • meno

    A) avv.

    1. manj:
    più o meno več ali manj, približno
    di meno manj
    parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
    né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
    quanto meno vsaj
    senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

    2. ne:
    dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

    3.
    meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
    ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
    meno che niente sploh nič
    meno che mai še manj, sploh ne

    4.
    meno male (che) k sreči

    5.
    venir meno zmanjkati:
    è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
    mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
    venir meno alla parola data ne držati besede
    venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

    6.
    essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
    è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

    7.
    fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
    fare a meno di fumare odreči se kajenju
    non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

    8. (pri odštevanju) manj, minus:
    nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
    sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
    il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

    B) cong.
    a meno che, a meno di razen če:
    non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

    C) prep. razen:
    il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

    Č) agg. invar.

    1. manjši:
    ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

    2. manj (številčno ali količinsko):
    meno chiacchiere! manj besedi!

    3. manj (v eliptičnih izrazih):
    in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

    D) m invar.

    1. najmanj:
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
    dal più al meno približno

    2. manjšina:
    gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj
  • menos manj; razen

    mucho menos mnogo manj
    no es aplicado ni mucho menos je vse prej kot marljiv
    poco menos que nada toliko kot (tako rekoč) nič, skoraj nič
    punto menos que imposible skoraj nemogoče
    a menos que (no venga) če (ne pride)
    al menos, a lo menos cuando menos, por lo menos vsaj, najmanj
    de menos premalo
    en menos que se dice v hipu, kot bi trenil
    no menos ravno toliko, ravno tako
    todos menos tú vsi razen tebe
    apreciar en menos manj ceniti
    echar de menos pogrešati
    no era menos de esperar de V. manj od Vas ni bilo pričakovati
    el susto no era para menos strah je bil popolnoma upravičen
    cuando menos se lo esperaba nadie ko se je to najmanj pričakovalo, nenadoma, nepričakovano
    no puedo menos de ne morem si kaj, da ne bi ...
    no pudo menos que reírse ni se mogel vzdržati smeha
    son menos de las diez ura še ni deset
    venir a menos rakovo pot iti, propasti
    menos mal que še sreča, da ...
    es lo menos que puedo hacer to je najmanj, kar morem storiti
    ¡menos puedes saberlo tú! ti moreš to še manj vedeti!
    ¡será a. menos! takó hudó vendarle ne bo!
    ¡menos a ti!, ¡a tí menos! tebi še manj! tebi še posebno ne!
    ¡ni mucho menos! še malo ne! še dolgo ne!
  • meriln|i (-a, -o) [Meß] Mess- (boben die [Meßtrommel] Messtrommel, element das [Meßelement] Messelement, instrument das [Meßinstrument] Messinstrument, kabel das [Meßkabel] Messkabel, kozarec das [Meßglas] Messglas, der [Meßbecher] Messbecher, krak der Messschenkel, locen der [Meßbügel] Messbügel, mostič die [Meßbrücke] Messbrücke, postopek das [Meßverfahren] Messverfahren, der [Meßprozeß] Messprozess, trak die [Meßleine] Messleine, das [Meßband] Messband, upor der [Meßwiderstand] Messwiderstand, cilinder der [Meßzylinder] Messzylinder, buča der [Meßkolben] Messkolben, celica die [Meßzelle] Messzelle, die [Meßkammer] Messkammer, letev die [Meßlatte] Messlatte, miza das [Meßpult] Messpult, napaka der [Meßfehler] Messfehler, pipeta [Meßpipette] Messpipette, posoda der [Meßbehälter] Messbehälter, priprava das [Meßwerkzeug] Messwerkzeug, sonda der [Meßkopf] Messkopf, die [Meßsonde] Messsonde, točka der [Meßpunkt] Messpunkt, ura die [Meßuhr] Messuhr, značka die [Meßmarke] Messmarke, mesto die [Meßstelle] Messstelle, der [Meßplatz] Messplatz, vod die Messleitung, tipalo der Messfühler, die Messdose, vreteno die [Meßspindel] Messspindel)
  • militaire [-tɛr] adjectif vojaški; vojni; masculin vojak, vojaška oseba; familier vojaščina, vojaška služba, vojaki

    dans le militaire pri vojakib
    militaire de carrière poklicni vojak
    administration féminin militaire vojaška uprava
    autorités féminin pluriel militaires vojaške oblasti
    aviation féminin, marine féminin militaire vojno letalstvo, vojna mornarica
    cercle masculin militaire vojaški krožek, kazino
    circonscrintion féminin militaire vojaško okrožje
    code masculin (pénal) militaire vojaški kazenski zakonik
    coup masculin d'Etat militaire vojaški državni udar
    école féminin militaire vojaška šola, kadetnica
    exécution féminin militaire ustrelitev po naglem sodu
    fonctionnaire masculin militaire vojaški uradnik
    gouvernement masculin militaire vojaška vlada
    heure féminin militaire vojaška točnost, točna ura
    honneurs masculin pluriel militaires vojaške časti
    instruction féminin (pré)militaire (pred)vojaška vzgoja
    justice féminin militaire vojaško sodišče
    marche féminin, musique féminin militaire vojaška koračnica, godba
    décoration féminin, médaille féminin militaire vojaško odlikovanje
    port masculin militaire vojno pristanišče
    service masculin militaire vojaška služba
  • miníti (poteči) to be over, to run out; to expire, to elapse, to lapse; (leta) roll by, to roll on; (iti mimo) to pass by, to go by

    učna ura je minila the lesson is over
    rok je minil the deadline has passed
    skoraj ne mine teden, da ne bi deževalo hardly a week goes by without it raining
    kako hitro mine čas! how (quickly) time flies (ali slips by)!
    minilo me je to (= naveličal sem se tega) I got tired of it
    ni ga še minila njegova norost he hasn't got over his folly yet
  • minuto2 m

    1. minuta:
    minuto primo, secondo minuta, sekunda
    arrivare al minuto priti na minuto točno
    contare i minuti pren. biti neučakan, nestrpen
    spaccare il minuto biti točen kot ura

    2. pren. trenutek, hip:
    in un minuto takoj, hitro
    non avere un minuto di pace ne imeti trenutka miru
    non avere un minuto da perdere hudo se muditi
    ha i minuti contati ure so mu štete; hudo se mu mudi
  • modorra ženski spol velika zaspanost, dremavost; »maček«

    hora de la modorra ura ob jutranjem svitu
  • mortal1 [mɔ:tl] pridevnik (mortally prislov)
    smrten, umrljiv; smrtonosen, smrtno nevaren (to)
    ogorčen, neizprosen, smrtni (sovražnik); človeški, zemeljski, minljiv
    pogovorno dolgočasen
    pogovorno strašanski, silen

    mortal hour smrtna ura
    pogovorno for two mortal hours dve neznosno dolgi uri
    mortal sin smrtni greh
    mortal power človeška moč
    pogovorno by no mortal means človeku nemogoče
    pogovorno of no mortal use popolnoma nekoristno
    pogovorno in a mortal hurry v silni naglici
  • mostrare

    A) v. tr. (pres. mostro)

    1. kazati:
    l'orologio mostra le ore ura kaže ure
    mostrare i denti škripati z zobmi; pren. pokazati zobe
    mostrare la lingua pokazati jezik; spakovati se
    mostrare i pugni žugati
    mostrare a dito pokazati s prstom

    2. pokazati, dokazati; poučiti:
    mostrare l'infondatezza delle accuse dokazati neutemeljenost obtožb

    3. hliniti, delati, pretvarjati se:
    mostrare lucciole per lanterne pren. natvesti

    B) ➞ mostrarsi v. rifl. (pres. mi mostro)

    1. kazati se, pokazati se

    2. delati, pretvarjati se

    3. prikazati se
  • muñequera ženski spol zapestnica

    reloj de muñequera zapestna ura
  • napáčen wrong; false; incorrect

    napáčno prislov wrong, wrongly
    napáčno ime false (ali fictitious) name
    ni napáčno! not bad!
    napraviti napáčen korak to take a false step
    ura gre napáčno the clock is (ali goes, is going) wrong
    napáčno uganiti (nepravo zadeti) to guess wrong
    napáčno razumeti to misunderstand
    napáčno me razumete you misunderstand me, you mistake me
    kaj se ti zdi napáčno pri tem? what do you find wrong with it?
    na napáčnega je naletel (figurativno) he had come to the wrong shop
    peljati se z napáčnim vlakom to take the wrong train
    napáčno je držal knjigo he was holding the book the wrong way up
    napáčno delati, narediti to act wrong, to do wrong
    napáčno izgovoriti (obvestiti, pisati) to mispronounce (to misinform, to misspell)
    napáčno peti to sing out of tune
    napáčno (pre) soditi to misjudge
    zelo napáčno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him
    zaiti na napáčna pota (figurativno) to take the wrong path (ali turning)
    ne bi bilo napáčno, če bi to poskusili it wouldn't be a bad idea to try it, we see no harm in trying it
    obrnil si se na napáč naslov (osebo) pogovorno you've come to the wrong shop
    napáčna ideja a false idea
    napáčen pojem a mistaken notion
    napáčen odgovor a wrong answer
    napáčen podatek, napáčna navedba false statement, misrepresentation
    napáčna (telefonska) številka, napáčna zveza! sorry, wrong number!
  • napáčen, nápačen faux, incorrect, inexact, erroné, mauvais

    napačno iti (ura) marcher mal
    napačno peti chanter faux
    speljati na napačno pot induire en erreur, tromper, abuser
  • napáčen falso; incorrecto; inexacto ; (zmoten) erróneo, equivocado

    napačna raba mal empleo m
    napačni podatki datos m pl falsos
    napačno odgovoriti responder equivocadamente
    napačno iti (ura) andar mal
    napačno peti cantar mal
    napačno poučèn mal informado
    napačno razumeti comprender mal
    speljati na napačno pot extraviar; desorientar; inducir a error
  • napréj (smer) forward, onward, on, ahead; in advance

    od sedaj napréj henceforth, in future
    v napréj, za napréj in advance, beforehand
    od 1800 napréj from 1800 onwards
    napréj! (vstopite!) come in!
    napréj! forward!, go on!
    napréj, marš! forward march!
    z vso hitrostjo napréj pomorstvo full steam ahead
    iti napréj to go on, (napredovati) to advance; (iti spredaj) to precede, to go before, to go ahead, to take the lead
    moja ura gre napréj my watch is fast
    napréj! (ne stojte na mestu!) move on, move on there!, keep moving!
    šel je napréj he's gone ahead
    napréj plačati to pay in odvance
    planiti napréj to rush forward
    napréj povedati to announce, to foretell
    ne pridem napréj s to stvarjo I'm not making much headway with this (matter)
    v napréj se vam zahvaljujemo (zaključna formula uradnega pisma) thanking you in advance (ali in anticipation)