Franja

Zadetki iskanja

  • arx arcis, f (arcēre)

    1. utrjen vrh, grad, trdnjava: arx oppidi (Thebarum), quae Cadmea nominatur N., minora castella... castelli atque arcis locum obtinebant C., Ianiculum quoque adiectum..., ne quando arx hostium esset L., occupat collem imminentem urbi (Larissam eam arcem vocant) L. V Rimu je arx jugovzhodni vrh Kapitolijskega griča (kjer stoji zdaj cerkev Sta. Maria in Aracelli), pa tudi ves grič z gradom in Kapitolijem vred: vobis (patria) arcem et Capitolium commendat Ci., cum in arce augurium augures acturi essent Ci., ne quis patricius in arce aut in Capitolio habitaret L., arx Romana L., Capitolina L. ali Capitolii T. ali Tarpeia V. ali arces Tarpeiae O. = Kapitolij. Pogosto je arx (= ἄκρα, ἀκρόπολις) nasprotje mestu, ki stoji okoli kakega gradu, grad = višegrad, utrjeno gornje mesto: cum Tarento amisso arcem tamen Livius retinuisset Ci., non est (hoc opus), ut in arce (= na atenski Akropoli) poni possit, quasi illa Minerva Phidiae Ci., arx (Corinthi) inter omnia in immanem altitudinem edita Ci., arcem sacerdotibus... tradunt, reliquum oppidum relinquunt N., potitus est urbis Syracusarum, praeter arcem et insulam adiunctam oppido N.; pesn. met. mesto: Amphion Thebanae conditor arcis H.; v pl. (nam. sg.): beatae arces (= Korint) H., Romanae arces (= Arpi v Apuliji) O., exustae Phocidos arces (= Phocaea) Lucan.; preg.: dixisti me arcem facere e cloaca Ci. iz komarja konja, iz betva žrd, iz miši slona delati.

    2. sinekdoha vrh (gore), višava, brežina, brdo, grič, hrib: Roma septem una sibi muro circumdedit arces V., Rhodopeiae, Riphaeae arces V., Iuppiter sacras iaculatus arces H. gore s svetišči, Parnassi constitit arce O., inexpertae arces (= Alpe) Sil.; pren.
    a) vrh, poseb. nebeška višava: caeli quibus adnuis arcem V., quae pater ut vidit summa Saturnius arce O., sideream mundi qui temperat arcem O.; v pl. nebo: aetheriae arces O., hac arte Pollux arces attigit igneas H.
    b) vrh nasploh, končina, konica: corporis Sen. tr., alta capitis arx Cl., galeae corusca arx Stat.
    c) vrhunec, višek: nondum arcem attigit iuris Lucan. vrhunca najvišje oblasti, arx eloquentiae Q., T., celsā mentis ab arce despicis errantes Stat., quae te via... ad summas laudum perduxerit arces Sil.

    3. pren.
    a) grad = bran, zaklon, pribežališče, zavetišče: templum illud fuit te consule arx civium perditorum, receptaculum veterum Catilinae militum Ci., hic locus (= forum) est... unus, quo perfugiant: hic portus, haec arx, haec ara sociorum Ci., cis Iberum castra Romana esse, arcem tutam perfugiumque novas volentibus res L.; met.: munite communem arcem bonorum, obstruite perfugium improborum Ci., ipsam arcem finitimorum, Campanos, adorti L., consulatum superesse plebeis: eam esse arcem libertatis, id columen L., tribunicium auxilium et provocatio, duae arces libertatis L.
    b) branik, branišče, glavna orožarna, glavna opora, poglavitno mesto, središče: arcem regni Zamam statuit oppugnare S., ad caput arcemque regni Pergamum ducit oppugnandum L. glavni branik, quod Gentius eam (Scodram) sibi ceperat velut regni totius arcem L., quae visa species... arcem eam (= Capitolium) imperii atque caput rerum portendebat L., ubi Hannibal sit, ibi caput atque arcem totius belli esse L., arcem Stoicorum defendis Ci. glavni branik = glavno dokazilo, num potui magis in arcem illius causae invadere? Ci. ep. v glavno postojanko nasprotne stranke.
    c) vladarjeva palača, prestolno mesto, prestolnica, stolica: intus Bizye arx regum Thraciae Plin., iniqua ex arce dominatio Tert. palačno vladarstvo; od tod poglavitno mesto, stolica vladarstva, zlasti samovladarstva (tiranije): arcem Syracusis, quam munierat Dionysius ad urbem obsidendam, a fundamentis disiecit; cetera tyrannidis propugnacula demolitus est N., in arce an domi Q.; met. vladarstvo, tiranija, prestol: cupidi arcium Sen. tr., evertit arces respectus honesti Lucan.
  • asciutto

    A) agg.

    1. suh, sušen:
    vento asciutto suh veter
    pasta asciutta paštašuta
    a occhi asciutti brez solz
    rimanere a bocca asciutta pren. ostati praznih rok, razočaran
    balia asciutta varuška

    2. pren. suh, mršav:
    un viso asciutto suh obraz

    3. suh (vino)

    4. pren. redkobeseden, rezek, osoren, zadržan, hladen, suh:
    una risposta asciutta suh, hladen odgovor
    è un uomo di modi asciutti redkobeseden človek je

    B) m suha tla; suho vreme:
    essere all'asciutto biti čisto suh, brez beliča
  • ascoltare v. tr. (pres. ascolto)

    1. poslušati:
    ascoltare una conferenza poslušati predavanje
    ascoltare la messa biti pri maši
    ascoltare i consigli poslušati, ubogati nasvete
    ascoltare una preghiera uslišati prošnjo

    2. med. osluškovati, avskultirati
  • ascua ženski spol žareče oglje, žareč ogenj, žerjavica

    ponerse como una ascua de oro nalepotičiti se, nališpati se
    estar hecho una ascua, echar ascuas biti takoj vnet za
    estar en (sobre) ascuas biti kot na žerjavici (trnih)
    como gato por ascuas hitro in boječe
    ¡ascuas! presneto!
  • asentada ženski spol čas sedenja, seja

    de una asentada hkrati, na en mah
  • asignatura ženski spol stroka, učni predmet; kurz, tečaj

    asignatura comercial trgovinska stroka
    aprobar una asignatura napraviti izpit iz stroke, absolvirati
  • asistir pomagati, podpirati, (po)streči; zdraviti; prisostvovati

    asistir a los enfermos streči bolnike
    le asiste la razón ima prav
    asistir al Instituto obiskovati (špansko) srednjo šolo
    asistir a una reunión udeležiti se sestanka
  • asportare v. tr. (pres. aspōrto)

    1. odnesti, odnašati:
    i ladri asportarono un prezioso quadro tatovi so odnesli dragoceno sliko; izruvati:
    asportare una pianta izruvati rastlino

    2. odstraniti (s kirurškim posegom), amputirati:
    asportare una ciste odstraniti cisto
  • āssātūra -ae, f (āssāre) pečenina, pečenka: ass. bubulae carnis una Vulg. kos pečene govedine; v pl.: Vop., assaturae caprinae Plin. Val.
  • assegnato1 agg.

    1. določen, dovoljen, zaupan:
    fare una cosa entro il termine assegnato kaj narediti v določenem roku

    2. star. zmeren, varčen
  • assentire v. intr. (pres. assēnto) pritrditi, potrditi, privoliti:
    assentire con un cenno pritrditi s kretnjo
    assentire a una richiesta privoliti v zahtevo
  • assicurare

    A) v. tr. (pres. assicuro)

    1. jamčiti, zagotoviti; zagotavljati:
    assicurare una buona retribuzione zajamčiti dobro plačilo
    ti assicuro che non accadrà nulla zagotavljam ti, da se ne bo nič zgodilo

    2. varovati, ščititi:
    assicurare i propri beni zavarovati svoje imetje

    3. pritrditi, pričvrstiti:
    assicurare qcs. con ganci, corde pričvrstiti kaj s kavlji, z vrvmi
    assicurare qcn. alla giustizia pren. prijeti koga

    4. pravo zavarovati:
    assicurare la casa contro gli incendi zavarovati hišo proti požaru

    B) ➞ assicurarsi v. rifl. (pres. mi assicuro)

    1. prepričati se:
    assicurarsi che nessuno ascolti prepričati se, da nihče ne prisluškuje

    2. pravo zavarovati se
  • assideō (adsideō) -ēre -sēdī -sessum (ad in sedēre)

    1. poleg sedeti, pri (ob) kom ali čem sedeti; abs.: intellegens dicendi existimator non adsidens et attente audiens Ci.; s praep.: fabri ferarii, qui apud carbones adsident Pl.; z dat.: Sthenius est, is qui nobis adsidet, Thermitanus Ci., inquietis adsidens praecordiis H., adsidebat ei altera ex neptibus Cu.; pren.: parcus... nimiumque severus assidet insano H. sedi (je) precej blizu... = je precej podoben.

    2. occ.
    a) sedeti pri kom kot obiskovalec, tolažnik, pomočnik, svetovalec: α) tolažeč sedeti pri kom, (v nesreči, stiski) kot tolažnik (tolažnica) ali pomočnik (pomočnica) ob strani stati komu, tolažiti koga: morte propositā cum lacrimans in carcere mater noctes diesque adsideret Ci., adsidet una soror Pr., ut agere non potueris, assidere noluisti Q. β) pri bolniku ob postelji sedeti, streči mu, (o)kopati ga; abs.: si... alius casus lecto te affixit, habes, qui adsideat H., adsidentes curantesque eadem vi morbi repleti L., consensu nobilium adulescentium, qui ibi adsidebant L., adsidente amantissima uxore T.; z dat.: ads. aegro collegae L., ass. aegrae O., aegro Sen. ph., aegrotantibus Sen. rh., ads. morienti Cu., ass. Iuniae Virgini Plin. iun., ads. valetudini (v bolezni) T.; pesn.: adsidens inplumibus pullis avis H. goječa... mladiče; redkeje z acc.: ass. parentem aegrotum, pedes Ap. γ) (pred sodiščem) komu v pomoč biti, pomoči (pomagati) kot svetujoč prijatelj: qui (principes civitatum)... huius repentino periculo commoti huic adsident Ci., cum (Cn. Pompeius)... P. Lentulo consuli... frequens adsideret Ci.; kot sodni prisednik prisedati, prisostvovati; abs.: Suet., Icti., rarus in tribunali Caesaris Piso et, si quando adsideret, atrox T.; z dat.: iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., ass. legibus Icti. δ) pren.: assidet inde Iovi (Maiestas) O. prisostvuje, mu je tovarišica, huic (philosophiae) ass. Sen. ph. vdati se, ass. gubernaculis Plin. iun. sedeti ob državnem krmilu, totā vitā litteris ass. Plin. iun. z vedami se ukvarjati.
    b) pred kakim krajem bivati, muditi se, ustanjen biti, šotoriti, taboriti; abs.: sed adsidendo diutius artiorem annonam... faciebant L., ne inrisus... isdem castris (abl., v istem taboru) adsideret T.; s praep.: adsederint prope moenia Romana L.; z dat.: ads. intactis muris L., sepultae urbis ruinis T., populis ferocissimis T. pri... narodih, na ozemlju narodov; redkeje z acc.: moenia urbis adsidens T.; pren. α) obsesti (obsedati), obleči (oblegati); z dat.: Gracchus adsidens... Casilino L., moenibus adsidet hostis Ps.-V. (Cir.); v pass.: ne segniter adsideri uni urbi videretur Cu.; z acc.: Val. Fl., Gell., muros adsidet hostis V., adsidendo castellum T.; v pass.: Amisumque adsideri sine proeliis audiebat S. ap. Prisc., assessos Capuae muros Sil. β) pred čim na straži biti (stati), pri (ob) čem stražiti: ads. theatro, ludis T.
  • associare

    A) v. tr. (pres. assōcio)

    1. pridružiti, vzeti za družabnika

    2. združiti, združevati, povezati, povezovati (tudi pren.):
    associare idee apparentemente contrarie povezati navidez nasprotujoče si ideje

    3. prepeljati, odpeljati:
    associare un morto alla chiesa odpeljati pokojnika v cerkev
    associare qcn. alle carceri koga pripeljati v zapor

    B) ➞ associarsi v. rifl. (pres. mi assōcio)

    1. združiti se, povezati se:
    la nostra ditta si è associata a una compagnia americana naše podjetje se je združilo z neko ameriško družbo

    2. včlaniti se, naročiti se:
    associarsi a un circolo včlaniti se v klub
    associarsi a un giornale naročiti se na časopis

    3. pridružiti se:
    associarsi al lutto pridružiti se žalovanju, sočustvovati z žalujočimi
  • assodare

    A) v. tr. (pres. assōdo)

    1. utrditi, utrjevati:
    assodare il pavimento stradale utrditi cestni tlak

    2. pren. krepiti, jačati:
    assodare il carattere krepiti značaj

    3. pren. ugotoviti, preveriti:
    assodare la verità di una notizia preveriti resničnost novice

    B) ➞ assodarsi v. rifl. (pres. mi assōdo) utrditi se, krepiti se (tudi pren.):
    il terreno si è assodato zemljišče se je utrdilo
    il coraggio si assoda nei pericoli pogum se krepi v nevarnostih
  • assolutamente avv.

    1. absolutno, nujno, vsekakor, sploh:
    bisogna assolutamente farlo to je treba nujno storiti
    non intendevo assolutamente dire una cosa simile sploh nisem mislil reči česa takega

    2. absolutistično:
    governare assolutamente absolutistično vladati

    3. (s pridevnikom za podkrepitev pomena) docela, povsem, popolnoma, sploh:
    è assolutamente improbabile che venga oggi povsem nemogoče je, da bi prišel danes
  • assortire v. tr. (pres. assortisco)

    1. razvrstiti, razvrščati:
    assortire i libri secondo l'altezza razvrstiti knjige po višini
    assortire gli accessori all'abito modne dodatke uskladiti z obleko

    2. zalagati:
    assortire una merceria zalagati trgovino s pozamenterijo
  • assortito agg.

    1. izbran, skladen:
    colori male assortiti slabo izbrane barve
    una coppia bene assortita skladen par

    2. raznovrsten, mešan:
    caramelle assortite raznovrstne karamele
  • assuefazione f

    1. navajanje, navajenost, privajenost:
    assuefazione al clima navajenost na podnebje
    assuefazione a una droga zasvojenost z mamilom

    2. med. privajenost (na zdravilo)
  • assumere* v. tr. (pres. assumo)

    1. prevzeti:
    assumere un nuovo incarico prevzeti novo funkcijo

    2. privzeti, sprejeti, osvojiti, priskrbeti si, pridobiti:
    assumere un atteggiamento zavzeti, privzeti stališče
    assumere informazioni priskrbeti si informacije

    3. vzeti v službo, zaposliti:
    assumere una segretaria zaposliti tajnico

    4. povzdigniti (v):
    fu assunto al Pontificato povzdignili so ga v papeža

    5. domnevati, predpostaviti, predpostavljati:
    nei paesi civili si assume che l'imputato sia innocente v civiliziranih deželah se predpostavlja, da je obtoženec nedolžen

    6. pravo uradno sprejeti, vzeti:
    assumere i mezzi di prova uradno sprejeti dokazno gradivo