Franja

prijavi|ti (-m) prijavljati

1. melden, anmelden, Meldung machen (von)
X je treba prijaviti X ist meldepflichtig/anmeldepflichtig
vnaprej prijaviti voranmelden
prijaviti se k besedi sich zum Wort melden

2. pravo (ovaditi) Anzeige erstatten

prijáviti

prijáviti koga (obtožiti) to denounce, to report, to inform against, to lay (ali to give, to lodge) information against, to bring charges against; to announce, to give notice of
prijáviti otroke za šolo to register children for school
prijáviti patent to apply for (ali to take out, to register) a patent
vso škodo je treba prijáviti all damage is to be reported
prijavil sem ga I reported him
prijáviti se to report (pri at), to register, to enrol; to send in one's name
prijáviti se za tekmovanje to enter one's name for a competition
prijáviti se za kaj to apply for something (pri at)
prijáviti se za službo to put in for a job
prijáviti se za izpit to enter (ali to go in) for an examination
prijáviti se (za bivanje v hotelu, v bolnici ipd.) to check in

prijémati (-am) | prijéti (prímem)

A) imperf., perf.

1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

7. rib. abboccare

8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano

2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi

prima¹

A) avv.

1. poprej, predtem:
bisognava prevedere prima prej bi bilo treba misliti na to
le usanze di prima nekdanji običaji
amici come prima prijatelji kot prej
prima o poi prej ali slej

2. pog. prej, hitreje:
credevo di fare prima mislil sem, da bom končal prej
quanto prima kar najhitreje, čim prej

3. najprej; prvič:
prima il dovere poi il piacere najprej dolžnost, potem zabava

B) prep.
prima di pred (časovno, krajevno)
prima di sera pred večerom, popoldne
prima del bivio pred križiščem

C) cong. prima di, prima che

1. preden (časovno):
prima di decidere devi riflettere preden se odločiš, moraš dobro premisliti
bisogna fare qualcosa prima che sia troppo tardi treba je kaj ukreniti, preden bo prepozno
prima che posso, che potrò brž ko bom mogel

2. (z nedoločnikom v primerjalnih stavkih) raje... kot:
prima morire che cedere raje umreti kot popustiti
si sarebbe fatto uccidere prima di tradire raje bi umrl, kot da bi izdal

primer² [é] moški spol (-a …) der Fall (dedovanja Erbfall, kriminalni Kriminalfall, idealni Idealfall, mejni Grenzfall, nejasen Zweifelsfall, paradni Vorzeigefall, posamičen Einzelfall, poseben Spezialfall, Sonderfall, pravni Rechtsfall, precedenčni Präzedenzfall, preskusni Testfall, špijonaže Spionagefall, tifusa Typhusfall, problematičen Problemfall, skrajni Extremfall, smrtni Trauerfall, medicina Sterbefall, Todesfall, škodni Schadenfall, Versicherungsfall, Schadensfall, vzporedni Parallelfall, bolezni Krankheitsfall, obrambe Verteidigungsfall)
primer, ki ga je treba javiti der Meldefall
posebno nujni primer die Notfallsituation
hud primer kaznivega dejanja ein schwerer Fall, goljufije: schwerer Betrug, ropa: schwerer Raub
biti brezupen primer ein hoffnungsloser Fall sein, nicht mehr zu retten sein

pripísati (opombo) to annotate, to make a note; to add in writing; (vzrok) to ascribe to, to attribute to, to assign to, to put down to

pripísati krivdo komu to impute the blame to someone, to lay the blame at someone's door; (zaslugo, v dobro) to put to someone's credit
to je treba pripísati njegovi nevednosti this is due to (ali owing to) his ignorance
to pripisujem njegovi malomarnosti that I ascribe to his negligence
to si ima samó sebi pripísati he has only himself to thank for it
slabo letino pripisujejo pomanjkanju dežja the crop failure is attributed to poor rainfall

pripomínjati, pripómniti observer, remarquer, faire une remarque (ali une observation)

pripominjati moram, da je dois faire remarquer (ali observer) que
tu je treba pripominjati vnaprej, da ici une observation (ali remarque) préalable s'impose, c'est que

pripomni|ti [ô] (-m) bemerken, anmerken; mimogrede navreči: einwerfen
ob tem je treba pripomniti hierbei ist zu bemerken

pristojbin|a [ó] ženski spol (-e …) die Gebühr, die Abgabe, pravo die Taxe; (brzojavna Telegrammgebühr, dopolnilna Nachgebühr, enotna Einheitsgebühr, izpitna Prüfungsgebühr, letna Jahresgebühr, osnovna Grundgebühr, pavšalna Pauschalgebühr, previsoka Übergebühr, za lokalni telefonski pogovor Ortsgesprächsgebühr, za odvoz komunalnih odpadkov Müllabfuhrgebühr, Müllgebühr, za pospešeno dostavo Eilzustellgebühr, za pravne posle pravo Rechtsgebühr, za pristanek Landegebühr, za shranjevanje Aufbewahrungsgebühr, za uporabo Benutzungsgebühr, za knjižbo Eintragungsgebühr, sodna pravo Gerichtsgebühr, telefonska Fernmeldegebühr, Fernsprechgebühr, tržna Marktgebühr, višja Übergebühr, vstopna Eintrittsgebühr, zaščitna Schutzgebühr)
dodatna pristojbina der Gebührenzuschlag, die Nebengebühr
nižja pristojbina ermäßigte Gebühr
pristaniška pristojbina Hafenabgabe
plačati pristojbino za (etwas) vergebühren
obračun pristojbin die Gebührenabrechnung
oprostitev plačila pristojbin die Gebührenbefreiung
(sodnih Rechtsgebührenbefreiung)
prosto pristojbin gebührenfrei, taxfrei
znižanje pristojbin die Gebührenermäßigung
zvišanje pristojbin die Gebührenerhöhung
odmera/plačilo pristojbin die Vergebührung
za kar je treba plačati pristojbino gebührenpflichtig

prizanášati (-am) | prizanêsti (-nêsem) imperf., perf.

1. perdonare:
mati rada prizanaša la madre perdona volentieri

2. risparmiare, essere indulgente, compatire:
prizanesi mi s hvalo risparmiami gli elogi
treba je prizanesti, saj so mladi in neizkušeni bisogna compatirli: sono giovani e inesperti

prizna|ti² (-m) priznavati kako dejanje, ravnanje: eingestehen, vero, grehe: bekennen; zločin, greh ipd.: gestehen; pravo gestehen, ein Schuldbekenntnis ablegen, sich schuldig bekennen, na obravnavi: schuldig plädieren, geständig sein
figurativno priznati, da ima kdo prav (jemandem) recht geben
priznati, da ( ni bilo tako ) zugeben
ne priznati, da ( se je kaj zgodilo ) nicht wahrhaben wollen
priznati svoje grehe ein Sündenbekenntnis ablegen, Sünden bekennen
moram priznati, da je … (er) ist zugegebenermaßen
to mu je treba priznati das [muß] muss ihm der Neid lassen

priznáti priznávati (dolg) to acknowledge, to recognize; (krivdo, napako, itd.) to confess, to concede, to own up; (dopuščati) to admit, to make admission; (odobriti) to ratify, arhaično to avouch; (pravico, pravo) to concede a claim, to give someone his (ali her) due; to do justice to

priznáti, priznávati koga za... to own someone for...
ne priznáti, priznávati za svojega, za svoje to disown someone, something
priznal mi je, da... he admitted to me that...
odkrito priznáti, priznávati to admit frankly
priznáti, priznávati otroka to recognize a child as one's own, to admit paternity
priznáti, priznávati za (kot) svoje to acknowledge as one's own
priznaj vendar! own up!
priznam svojo zmoto I admit I was wrong
vse priznáti, priznávati to confess everything, (žargon) to come clean, to own up, to cough it up
priznáti, priznávati zločin to confess to a crime
priznam, da nisem imel prav I acknowledge that I was wrong
priznavajo, da so to vedeli že prej they admit that they knew it before
priznáti, priznávati se za krivega to admit one's guilt
priznáti, priznávati se za premaganega to concede victory
ne hoteti priznáti, priznávati to disclaim, to disavow, to deny
to mu je treba priznáti, priznávati you have to grant him that
treba je, mora se priznáti, priznávati, da... it must be admitted (ali conceded) that...
priznáti, priznávati krivdo, priznáti, priznávati se za krivega to plead guilty
priznam, da bo treba premagati še mnogo težav I admit that we shall have to overcome many difficulties
rade volje priznamo usluge, ki nam jih je izkazal we readily acknowledge the services he has rendered us
priznáti, priznávati svoj poraz to admit defeat

problème [prɔblɛm] masculin problem; vprašanje; uganka; mathématiques naloga; pluriel problematika

problème actuel, de l'heure aktualen problem, problem sedanjosti
problème du chômage problem brezposelnosti
problème colonial, du désarmement, du logement, des minorités kolonialni, razorožitveni, stanovanjski, manjšinski problem
chacun a ses problèmes vsakdo ima svoje težave
données féminin pluriel d'un problème podatki (računske) naloge
il n'y a pas de problème ni treba oklevati, to je preprosto

promis, e [prɔmi, z] adjectif obljubljen; zaročèn; masculin, féminin zaročenec, -nka

la Terre promise obljubljena dežela, figuré raj, paradiž
chose promise, chose due (proverbe) treba je dati, kar smo obljubili; obljuba dolg dela

properō -āre -āvī -ātum (properus)

1. trans. hitro narediti (storiti, izvršiti), pospešiti (pospeševati), podvizati, spodbuditi: Pl., Acc. ap. Non., Pr., Tib., Plin. iun., Gell. idr., fulmina V. hitro kovati, iter S., T., accusationem, caedem T., praematura cum exitio T., voluntariam mortem T., properat per vulnera mortem V., multa forent quae mox caelo properanda sereno, maturare datur V. mnoge stvari, ki bi jih bilo treba pospešiti, se mirno odvijajo, properare arma viro V. hitro prinesti, igni semina V. hitro omehčati, pecuniam heredi H. hiteti spravljati denar za dediča, opus, studium H. vneto (marljivo) se ukvarjati z delom (študijem), marljivo (pridno, vneto) delati (študirati), naves properatae, tela properata T.

2. intr. (po)hiteti, podvizati se, hitro se napotiti kam; abs.: Pl., Ter., C. idr., ex nuntiis cunctabundus aut properans T., assequor omnia, si propero, si cunctor, amitto Ci., properantes arma capiunt S., negotii gratia properare S., aqua properans H., properato opus est Ci. treba je hiteti, lanificium, in quo properant omnium mulierum pensa Plin. pri kateri vse ženske hitijo, da bi opravile (izgotovile) odmerjeno jim nalogo; s praep.: in patriam Ci., in Galliam S., in Italiam C., in fata (v smrt) Lucan., ad aliquem, ad praedam C., ad bellum civile Cu., ad gaudia H., ad epistulas Ci. podvizati se (pre)brati pisma; brez praep.: domum Pl., H., Romam Ci.; z adv.: alio (sc. v opisovanju) S.; s sup.: ultro licentiam in vos auctum atque adiutum properatis S. fr.; z inf.: Pl., Ter. idr., domum pervenire C., properavit rem deducere in iudicium Ci., divitiis abuti per turpidinem properabant S.; z NCI pass.: Amm. idr., iungi hospitio properat V., mala decerpi properantia Plin. ki hočejo biti hitro ((ta)koj) utrgana; z ACI: se quisque hostem ferire properabat S., quem regia coniux adiungi generum miro properabat amore V.; s finalnim stavkom: hunc ut sequerer, properavi Ci., properare Varro, ut cum legionibus quam primum Gadis contenderet C. — Od tod adv.
a) pt. pr. properanter hitro, naglo(ma): Lucr., Sil., Amm. idr., codicillos properanter accepit T., properantius pergere, reddere S., diem properantius ire iussit O., properantissime Cod. Th.
b) abl. n. pt. pf. properātō pospešeno, hitro, naglo(ma): properato ad mortem agitur T.

prōpudium¹ -iī, n (po P. F. = quasi porro pudendum česar se je treba sramovati)

1. sramota, sramotno dejanje, sramotna pohot(a), sramotna pohotnost, nespodobnost, brezsramnost, brezsramje, nesramnost: Pl., hoc cinere poto propudia virorum, eiusdem aspersu feminarum libidines inhiberi Plin., propudium dicebant, cum maledicto nudare turpitudinem volebant, quasi porro pudendum. Quidam propudium putant dici, a quo pudor et pudicitia procul sint P. F.

2. meton. (psovka) nesramnež, zavrženec, baraba, podlež, potuhnjenec, hulja: quid ais, propudium? Pl., recede hinc dierecte. ut pulsat propudium Pl., tu n' audes etiam servos spernere, propudium? Pl., crudelissimis exemplis interemit propudium illud et portentum, L. Antonius Ci., paucisque admodum praegustatis olusculis ante ipsam mensam spurcissima illa propudia ad inlicitae libidinis extrema flagitia infandis virginibus efferantur Ap., barbaricis motibus aestuantem et feminei propudii reliquias colligentem Vop.

proslavíti celebrar ; (s pompom) solemnizar; ensalzar

to je treba proslaviti esto hay que celebrarlo
proslaviti se cubrirse de gloria; hacerse famoso; adquirir fama (ali renombre)

proud¹ [práud] pridevnik (proudly prislov)
ponosen (of na)
domišljav, ošaben (as kot)
s čimer se lahko ponaša; sijajen, krasen (npr. ladja); samozavesten
biologija bujen, bohoten, ki divje raste; narasel (voda)
poetično isker, ognjevit (konj)
zoologija pojav

that is nothing to be proud of s tem se res ni treba ponašati
medicina proud flesh divje meso

prouver [pruve] verbe transitif dokazati; pokazati, izkazati

prouver son innocence dokazati svojo nedolžnost
chercher à prouver skušati dokazati
cela reste à prouver to je treba še dokazati
il est prouvé que ... dokazano je, da ...
cela ne prouve rien to ne dokazuje ničesar

provare

A) v. tr. (pres. prōvo)

1. poskusiti, poskušati; preizkusiti, pomeriti:
provare un abito pomeriti obleko
provare per credere če se hočeš prepričati, je treba preizkusiti

2. izkusiti; občutiti; trpeti:
provare la sete trpeti žejo
provare gioia, rabbia razveseliti se, razjeziti se

3. potrditi, potrjevati; dokazovati:
provare la colpevolezza di qcn. dokazati krivdo nekoga

B) ➞ provarsi v. rifl. (pres. mi prōvo)

1. poskusiti, poskušati

2. pomeriti se