Franja

vražič little devil; imp

ta deček je pravi vražič this boy is a real little devil

vrážji (-a -e) adj.

1. del diavolo; diabolico, satanico; infernale:
inter. vražje seme sangue del diavolo!

2. pren. maledetto:
ta vražja vrata se ne dajo odpreti non c'è verso di aprire questa maledetta porta

3. pren. difficile, duro:
vražji časi tempi duri

4. pren. (zelo velik) del diavolo:
vražja sreča una fortuna del diavolo

5. pren. (iznajdljiv, spreten; nagajiv) ingegnoso, abile; sbarazzino, vispo:
vražje dekle una ragazza sbarazzina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. vražja rakovica grancevola (Maja squinado)
bot. vražji goban porcino malefico (Boletus satana)
vražji grmič (bela omela) vischio (Viscum album)
zool. vražji cvet mantoideo (Idolum diabolicum)
star. vražje podobice carte da gioco

vréči (vŕžem)

A) perf.

1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico

5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare

B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato

vréden worth, (moralno) worthy; deserving; (dragocen) costly, valuable, precious

vréden pozornosti worthy of notice
vréden pohvale praiseworthy
vréden življenja worthy to live
vréden graje blameworthy
biti vréden česa to be worthy of something
ta stvar je vrédna 10 funtov this thing is worth ten pounds
še prebite pare ne biti vréden not to be worth a brass farthing (ali a fig, a straw)
vrédno je vedeti it is worth knowing
ni omembe, ni besede vrédno it's not worth mentioning
ni vrédno govoriti o tem it's nothing to speak of
on je vréden našega spoštovanja he showed himself worthy of the confidence placed in him
biti vréden truda (pogovorno) to be worth it
je vrédno truda it's worth the rouble
ni vrédno truda it isn't worth the trouble, it is not worth (one's) while
sta eden drugega vrédna (figurativno) the pot calls the kettle black
vem, koliko je kaj vrédno I know the difference between chalk and cheese

vréden (-dna -o) adj.

1. del valore di, che vale:
njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

2. degno; meritevole:
pomilovanja vreden degno di compassione
vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
vreden nakit gioielli preziosi
eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
vreden graje censurabile, sindacabile
vreden obsodbe condannabile
vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

vréden digno

človeka vreden digno del hombre
hvale vreden digno de alabanza (ali de elogio), loable, laudable
obžalovanja vreden (oseba) digno de lástima, digno de compasión, (stvar) deplorable lamentable
zaničevanja vreden digno de desprecio
biti vreden valer
ni vredno truda no vale la pena
on ni veliko vreden no vale gran cosa
on ni vreden, da ... no merece que (subj)
ta knjiga je vredna branja este libro es digno de ser leído
ni vredno govoriti o tem no vale la pena hablar de ello
biti vreden pozornosti ser digno (ali ser merecedor) de atención
to ni piškavega oreha vredno fam eso no vale un comino, eso no vale un pimiento
izkazati se vrednega česa hacerse digno de a/c
smatrati za vredno considerar digno de

vsebováti to contain; to hold; to comprise, to comprehend; to have; to include, to involve

ta premog vsebuje mnogo kamenja this coal has a lot of stones in it

vsesáti vsesávati to suck (in), to absorb; to imbibe

ta črpalka ne vsesava dobro this pump is not working well

vstópnica admission ticket, entrance ticket

prosta vstópnica free pass
ta vstópnica velja za večerno predstavo this ticket admits to the evening performance

všéč

biti všéč to please
to mi je všéč I am pleased with it
všéč mi je... I like, I relish, I am pleased with, I am partial to, I am fond of, I love; it suits me, it is agreeable to (ali convenient for) me
kakor ti je všéč as you please, as you like
to mi ni všéč I don't like it, it displeases me, I am loath to..., I abhor..., I detest
kako ti je všéč ta barva? how do you like this colour?

za pour; de; à; par; derrière, après; pendant, durant ; (v prid česa) en faveur de ; (v zameno) en échange de ; (kar se tiče) quant à

za božjo voljo pour l'amour de Dieu
dan za dnem jour après jour, chaque jour, tous les jours
leto za letom année après année, chaque année, tous les ans
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
za to ceno pour (ali à) ce prix
za mene (tebe, njega, njo) pour moi (toi, lui, elle)
za domovino pour la patrie
za in proti le pour et le contre
za svoj del pour ma part
za svojo osebo quant à moi, en ce qui me concerne
to govori zate cela parle en ta faveur
je za štiri il mange comme quatre
delati za denar travailler pour de l'argent
kupiti kaj za deset frankov acheter quelque chose (pour) dix francs
to je stvar zase c'est une chose à part, c'est une autre affaire
po dvajset frankov za kos à vingt francs par pièce (ali la pièce)
pismo za pismom pisati écrire lettre sur lettre
za hišo derrière la maison
za menoj (po vrsti, časovno) après moi
za Gudvika XIV. du vivant de Louis XIV
za mojih staršev durant la vie (ali du vivant) de mcs parents
izvoliti koga za predsednika élire quelqu'un président
kričati za kom crier après quelqu'un
zgrabiti, povleči koga za lase tirer quelqu'un par les cheveux
za lase privelečen (figurativno) tiré par les cheveux
za roko prijeti prendre par la main
za mizo sesti s'asseoir à la table, se mettre à table

zádnji last; final; ultimate; rear; posterior, back; latter, lattermost

zádnji del the hindpart, the backside, (ladje) stern
zádnji del hiše the back of the house
moj zádnji (najvišji) cilj my ultimate goal
zádnja četa rearguard
zádnji del telesa posterior
zádnja (zadajšnja) luč (pri vozilu) rear light
zádnje tri ure the last three hours
te zádnje tri dni (for) these three days
v zádnjem času latterly
zádnje čase recently
v zádnjih dneh julija in the latter days of July
zádnja leta življenja the latter days of one's life
v zádnjih izdihljajih at one's last gasp
na vse zádnje after all, finally, at last
(ta) zádnja leta, v (teh) zádnjih letih in recent years, arhaično of late years
prav do zádnjega to the very last
do zádnjega moža to the last man
zádnje noge hind legs pl
zádnji, a ne najmanj važen last but not least
to je zádnje, kar se lahko zgodi this is the last thing one would expect to happen
zádnja leta sem jo zelo redko videla I have seen very little of her these last (ali in recent) years
prišel je (kot) zádnji he was the last to come
upati do zádnjega to hope to the last
to so zádnja poročila this is the latest news (ali stop-press news)
ležati v zádnjih izdihljajih to be at the last gasp
zabaviščni lokali so bili zasedeni do zádnjega prostora the places of entertainment were crowded to the doors
izkazati komu zádnjo čast to attend someone's funeral

zafrkáncija (-e) f pog.

1. presa in giro, burla

2. fastidio, seccatura, scocciatura:
zahtevati vsa ta potrdila je navadna zafrkancija richiedere tutto questo po' po' di papiri è scocciatura bella e buona

zagábiti se to disgust, to sicken

mastna hrana se mi je zagabila rich food sickens me
ta prizor se mi je zagabil this sight sickened me
zagabilo se mi je delati vedno eno in isto I am sick of doing the same thing
življenje se mu je zagabilo he is sick (ali weary) of life
kruh se nam nikoli ne zagabi bread never turns the stomach
zagabi se mi it makes me sick

zagnúsiti to disgust; to sicken

zagnúsiti komu življenje to make someone sick of life
to se mi je zagnusilo it disgusted me
mastna hrana se mi je zagnusila rich food sickens me
ta prizor se mi je zagnusil this sight sickened me

zakládnica (-e) f

1. tesoro, tesoreria:
tempeljska zakladnica il tesoro del tempio

2. (zakladno ministrstvo) Tesoro, ministero del Tesoro

3. pren. miniera, arsenale; pozzo:
ta znanstvenik je prava zakladnica učenosti questo studioso è un pozzo di scienza
botra je prava zakladnica čenč la comare è un'autentica miniera di pettegolezzi

zanalášč adv. apposta, a bella posta, espressamente:
kaj narediti zanalašč fare qcs. apposta
ta ženska je zate kot zanalašč una donna che fa proprio per te

zanesljív sur qui (ali quoi) on peut compter, sûr, digne de confiance ; (novica) certain, authentique ; (zvest) fidèle

iz zanesljivega vira de source sûre
ne čisto zanesljiv (novica) sujet, -te à caution
ta človek je popolnoma zanesljiv cet homme est absolument digne de confiance, cet homme mérite une confiance absolue, c'est un homme à qui l'on peut se fier (ali sur qui l'on peut absolument compter)

zanímati (-am)

A) imperf.

1. interessare; essere interessato (a):
zanimajo ga glasba, tuji jeziki, računalništvo lo interessano la musica, le lingue, l'informatica
problem strokovnjake že dolgo zanima è un problema che da tempo interessa gli studiosi, un problema al centro degli interessi degli studiosi
zanima ga ta hiša, ta služba è interessato a questa casa, a questo lavoro

2. pren. (z nikalnico izraža nezanimanje, neprizadetost) non importare; vulg. fregarsene:
vulg. ne zanima me, kaj govorijo ljudje non mi importa cosa dice la gente, me ne frego di quel che dice la gente

3. (zadevati kaj) interessare:
gradnja nove bolnišnice zanima vse prebivalce la costruzione del nuovo ospedale interessa tutta la popolazione

B) zanímati se (-am se) imperf. refl.

1. interessarsi:
zanimati se za vzroke nesreče interessarsi alle cause dell'incidente
včeraj se je nekdo zanimal zate ieri qualcuno chiedeva di te
zanimati se za književnost, šport, politiko interessarsi di letteratura, di sport, di politica

2. (prizadevati se za kaj, zavzemati se za kaj) impegnarsi per qcs.; appoggiare, caldeggiare qcs.:
zanimati se za gradnjo nove knjižnice appoggiare la costruzione della nuova biblioteca

zapírati to close, to shut; to lock up; (v zapor) to imprison, to arrest; to incarcerate; to commit to prison, to take into custody

zapírati se to shut, to close
se ta vrata zapirajo s ključem? does this door lock?
trgovina se zapira ob šestih the shop closes at six
zapiramo! (v parku, muzeju ipd.) we're closing!, it's closing time!, all out!