Franja

tuhtati glagol
pogosto v leposlovnih besedilih (premišljevati) ▸ töpreng, tanakodikRaziskovalci nenehno tuhtajo o izboljšavah. ▸ A kutatók folyamatosan a fejlesztéseken töprengenek.
Naslednja dva tedna sem neprestano tuhtala, kaj naj storim. ▸ A következő két hétben folyamatosan azon töprengtem, mitévő legyek.
Zunaj je vendar sonce, ti pa sediš tukaj in samo tuhtaš. ▸ Kint süt a nap, te pedig itt ülsz és csak töprengesz.

túkaj adv.

1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
kje si? Tukaj dove sei? Qui
tukaj okrog qui attorno, da queste parti

2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego

3. voj. pog. presente; comandi:
vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!

4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare

5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo

6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo

7. tukaj ... tam qui... là:
streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là

tvój -a, -e your, arhaično thy; (zaimek) yours, arhaično thine

tvój, -a, -e prijatelj your friend
neki tvój, -a, -e prijatelj a friend of yours
tisti tvój, -a, -e klobuk that hat of yours
moj in tvój, -a, -e brat my brother and yours
to je tvoje this is yours
tvój, -a, -e vdani, vedno tvój, -a, -e ever yours
tvój, -a, -e vdani X. (v pismih) yours sincerely, X.
naj bo po tvojem have it your own way
po tvojem to ni tako according to you (ali to your idea) it isn't so
ti in tvoji you and yours
kar je moje, je tvoje what's mine is yours

tvój (tvôja -e)

A) adj.

1. tuo:
tvoja krivda la tua colpa
tvoj otrok il tuo bambino

2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
delati po tvoje fare come dici, proponi tu

B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
tvoje il tuo, la tua proprietà
pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu

udari|ti¹ (-m) udarjati/tolči

1. koga (jemandem) einen Schlag/Hieb/Stoß versetzen, schlagen
koga udari ti po prstih (jemandem) auf die Finger klopfen
udariti koga po glavi s čim (jemandem etwas) um die Ohren schlagen
udariti koga do krvi (jemanden) blutig schlagen
udariti nazaj zurückschlagen

2. na kaj, po čem ipd.: schlagen, hauen, dreschen (auf/gegen); (po mizi auf den Tisch hauen, po vratih gegen die Tür schlagen)
udariti skupaj [aufeinanderschlagen] aufeinander schlagen, [gegeneinanderschlagen] gegeneinander schlagen, roki: zusammenschlagen
udariti pečat čemu (einer Sache) ein Siegel aufdrücken
udariti na dan auf den Plan treten
udariti na strune in die Saiten greifen/hauen
udariti s pestjo po mizi mit der Faust auf den Tisch schlagen
udariti v glavo in den Kopf steigen
udariti v nos in die Nase steigen
udariti v obraz ins Gesicht steigen/schlagen
udariti v roko zuschlagen
kri udari človeku v glavo das Blut steigt in den Kopf/ins Gesicht
strela udari der Blitz schlägt ein

udeleženec samostalnik
1. (kdor pri čem sodeluje) ▸ résztvevő Udeleženci programa so mladi nogometaši in novinarji, ki predstavljajo 211 držav in regij sveta. ▸ A program résztvevői között szerepelnek fiatal focisták és újságírók a világ 211 országának és régiójának a képviseletében.
Tekmovalce bodo razdelili v več starostnih skupin, vsi udeleženci pa bodo dobili malico, sok in manjše darilo. ▸ A versenyt három korcsoportra osztják, és minden résztvevő kap uzsonnát, szörpöt és egy kisebb ajándékot.

2. jezikoslovje (o vlogi v stavku) ▸ résztvevő
Tranzitivnost (prehodnost) opisuje odnos med udeleženci in vlogami, ki jih ti igrajo v procesu sporočanja. ▸ A tranzitivitás a résztvevők közötti kapcsolatot és a kommunikációs folyamatban betöltött szerepüket írja le.

ugájati

ugaja mi... I like, I am pleased with, I relish; I am fond of, I love, I am partial to; I find it agreeeable; (ustreza mi) it suits me, it is convenient to me
to mi ugaja I am pleased with it, it pleases me
ne ugaja mi... I don't like, it displeases me, (mrzim) I detest, I abhor, I am loath to...
kakor vam ugaja as you like
meni ugaja (je všeč) I have taken a fancy (ali a liking) to...
ti ta soba ugaja? does this room suit you?
kako vam ugaja naše mesto? how do you like our town?
kako ti ugaja to vino? how do you find this wine?
ta vrsta glasbe mi ne ugaja that sort of music does not appeal to me
ta kava mi ni ugajala (prijala) I did not like this coffee
misel, da bi ostal tu, mi ne ugaja I do not relish the idea of staying here

uhó ear; (šivanke) eye (of a needle); (košare, posode) handle

srednje uhó middle ear
zunanje uhó auricle
ostro uhó keen ear, quick ear
oslovsko uhó (v knjigi) dog-ear
napraviti oslovsko uhó (v listu, knjigi) to dog-ear (a page, a book)
bolečina v ušesu earache
vnetje ušesa otitis
vnetje srednjega ušesa inflammation of the middle ear
ušesa me bolé I have (ali pogovorno I've got) earache
krik, ki gre skozi ušesa an earsplitting, earpiercing scream
šumenje v ušesih buzzing in the ears
ščitnik za uhó earflap, ZDA earmuff
zrcalo za uhó medicina auriscope, otoscope
biti gluh na levo uhó to be deaf in the left ear
do ušes je zadolžen he is up to his ears in debt, he is over head and ears in debt
biti do ušes zaljubljen to be head over heels in love
imeti ostro uhó (figurativno) to have a quick (ali a sharp) ear, to have excellent hearing
pocukati, povleči koga za uhó to tweak, to pull someone's ear
napeti ušesa to prick up one's ears, to be all ears
naleteti na gluha ušesa to find deaf ears
nekaj bi ti rad povedal na uhó I'd like a word in your ear
prišlo mi je na uhó it came to my hearing
naviti komu ušesa to tweak someone's ears
pridigati gluhim ušesom (figurativno) to fall on deaf ears
(za)mašiti si ušesa to stop up one's ears
poslušati le z enim ušesom to listen with only half an ear
konj striže z ušesi the horse twitches his ears
vleči na ušesa to listen attentively, to prick up one's ears
za ušesa privleči (kako zadevo) (figurativno) to drag in a matter by the ears
v (levem, desnem) ušesu mi zveni my (left, right) ear is ringing (ali is burning)
pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven (figurativno) (it goes) in (at) one ear and out (at) the other
v ušesih mi je zvenelo (= morali so govoriti o meni) my ears were burning
stene imajo ušesa walls have ears
v uhó me piši! (žargon) go and fly a kite!

ujéti (ujámem)

A) perf.

1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto

B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo

4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde

ukázati ukazováti to order; to command; to give orders; to bid; to tell

ukazali so nam, naj takoj krenemo na pot they ordered us to start at once
ukazali so mu, naj pride they told him to come, arhaično they bade him come
stori, kot ti je ukazano! do as you are told!

ukreníti (skleniti, odrediti) to decide, to order, to arrange, to decree, to take steps

preden kaj nadaljnjega ukrenemo before taking further steps
prepuščamo tebi samemu, da ukreneš, kar se ti zdi primerno we leave it to yourself to take whatever steps you think proper

úm reason, intellect, intelligence; sense; understanding; mind; brains pl; wit

človek ostrega úma a man of sharp intellect
brez úma out of one's senses, out of one's (right) mind
omračen úm clouded mind
je bistrega úma he is quick-witted, he is bright
bil je največji úm svojega časa he was the greatest intellect of his time
ves iz úma je he is out of his wits (ali out of his mind)
úm se mu je omračil he is mentally deranged, he is out of his senses, his mind is unhinged, he has lost his reason, he has gone mad
kaj ti pade na úm! what an absurd idea!
ne pade mi na úm, da bi to naredil I am not so stupid as to do it
ni ji prišlo na úm, da bi zaprla plin she had not the sense to turn off the gas
priti na úm komu to enter someone's mind
prišlo mi je na úm, da... I was struck by the idea that..., it occurred to me that...
priti nazaj na um to recur (ali to come back) to mind

umí(va)ti laver

umi(va)ti se se laver
umi(va)ti si roke (noge, po obrazu) se laver les mains (les pieds, la figure)
umi(va)ti si roke (figurativno) se laver les mains de quelque chose, décliner toute responsabilité
roka roko umije (figurativno) une main lave l'autre

umí(va)ti lavar

umi(va)ti se lavarse
umi(va)ti si roke (v nedolžnosti) lavarse las manos
roka roko umiva una mano con otro se lava

úpanje esperanza f

prazno (prevarano, varjivo) upanje esperanza vana (defraudada, engañosa)
(ne)utemeljeno upanje esperanza (in)fundada
zadnje upanje última esperanza
upanje za izboljšanje esperanza de mejoría
v upanju, da ... en la esperanza de que..., esperando que...
Rtič dobrega upanja el cabo de Buena Esperanza
delati si upanje concebir esperanzas
nobenega upanja si ne da(ja)ti no hacerse ilusiones
imeti upanje za uspeh tener esperanza de éxito
gojiti upanje abrigar (ali tener ali acariciar) la esperanza
izgubiti upanje perder la(s) esperanza(s)
opustiti vsako upanje abandonar (ali renunciar a) toda esperanza
staviti upanje v, na poner su(s) esperanza(s) en
vzeti komu upanje quitar a alg la esperanza, desilusionar a alg
zbuditi upanje despertar la esperanza
živeti od upanja, da ... vivir en la esperanza de que...
izpolniti upanja responder a las esperanzas; llenar (ali cumplir) las esperanzas
dajati upanje dar esperanza(s) (komu a alg)
vlivati upanje infundir esperanza
uničiti upanje destruir (ali frustrar ali echar por tierra) las esperanzas
vdajati se upanjem alentar esperanzas
preseči upanja superar las esperanzas
vdajati se praznemu upanju alimentarse (ali vivir) de esperanzas

urájmati (-am)

A) perf. pog. (slučajno najti) trovare (per caso)

B) urájmati se (-am se) perf. refl. pog.

1. (slučajno se zgoditi) accadere, capitare

2. (slučajno se posrečiti) riuscire, andar bene, aver fortuna:
tokrat se ti je urajmalo stavolta ti è andata bene

uskočíti se (uskóčim se) perf. refl. restringersi:
pri pranju se je blago uskočilo col lavaggio la stoffa si è ristretta
pren. ali se ti je pamet uskočila? ma che sei matto?

uspe|ti [é] (-m) Erfolg haben
ne uspeti keinen Erfolg haben
(posrečiti se) gelingen, geraten; (zmoči) können, vermögen; (spraviti skupaj) zustande bringen, hinbringen, [fertigbringen] fertig bringen, dazu bringen
figurativno kako neki ti je to uspelo? wie hast du dieses Kunststück vollbracht?

ústa (úst) n pl.

1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

ustávljati (-am) | ustáviti (-im)

A) perf., imperf.

1. fermare, arrestare:
avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina

2. fermare, interrompere; sospendere:
ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
avt. znak ustavi il segnale stop
jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco

B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.

1. fermarsi, arrestarsi:
hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
ura se je ustavila l'orologio si è fermato
v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel

2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
meso se mu je ustavilo si è schifato della carne

3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po'