-
πατρόθεν adv. (πατήρ) od očeta sem, po očetu ὀνομάζω; ἀναγράφομαι πατρόθεν ἐν στήλῃ imenujem se na stebru po očetu, t. j. z dostavkom očetovega imena.
-
πεῖραρ2, ατος, τό vrv, povodec, vojka, vajet; νίκης πείρατ' ἔχονται ἐν ἀθανάτοισιν θεοῖσι vajeti t. j. odločitev zmage je v božjih rokah; τοὶ δ' ἔριδος καὶ πολέμοιο πεῖραρ ἐπαλλάξαντες ἐπ' ἀμφοτέροισι τάνυσσαν izmenoma so potegnili vajete vojne zdaj na eno, zdaj na drugo stran, tako da so se ti bojevali s premenljivo srečo = zapletli so oba dela v trajen boj (gl. ἐπαλλάσσω); pren. zanka, zadrga ὀλέθρου, ὀϊζύος (= poguba, beda).
-
πετάννῡμι, -ύω [Et. lat. pateo (iz p°t-), patulus; nem. Faden (prv. pom.: toliko preje (niti), kolikor se je s stegnjenimi rokami zmeri). – Obl. fut. πετάσω in πετῶ, aor. ἐπέτασα, pf. πεπέτακα, pass. πέπταμαι, poet. πεπέτασμαι, aor. ἐπετάσθην, ep. aor. πέτασ(σ)α]. 1. act. razprostiram, razpenjam, razvijam, odpiram πύλας, θυμόν razširjam, razvedrim, razveselim. 2. pass. razprostiram se, odpiram se; pf. sem odprt ali razprostrt.
-
πολέμ-αρχος, ὁ (ἄρχω) polemarh 1. v Atenah: tretji arhont, t. j. vojskovodja, poveljnik; pozneje: sodnik v sporih med onimi, ki niso bili atenski državljani. 2. v Sparti: poveljnik ene more. 3. vojskovodja.
-
πρύτανις, εως, ὁ, ion. -ιος (sor. πρυμνός) 1. pritan, načelnik, predsednik, predstojnik, voditelj, vladar; pos. a) οἱ πρυτάνεις τῶν ναυκράρων predstojniki navkrarij; b) odbor svetovalstva, t. j. 50 članov svetovalstva, ki so opravljali državne posle. 2. reditelj (bojnih iger).
-
πτίσσω [Et. kor. p(t)eis-, zdrobiti, treti; lat. pinso, ere, pistor; slov. phem, phati (h iz s), pšeno, pšenica, pesta. – Obl. aor. ἔπτισα]. ion. olupim, oluščim, stolčem, razdrobim.
-
σῑγηλός 3 molčljiv, molčeč, tih, miren, σῴζοντες τά τ' ἐκ ποδῶν σιγηλὰ καὶ γλώσσης ἄπο ustavljajoč noge in jezik (da ne bi izdala hrušč in glas, kje da smo).
-
σκιᾱτροφέω, ion. σκιητροφέω (σκιά, τρέφω) 1. trans. vzgajam v senci (t. j. mehkužno). 2. intr. pass. ležim, prebivam v senci, živim mehkužno.
-
σκῦτος, ους, τό [Et. sqeu-t- iz kor. sqeu-, pokriti; lat. ob-scurus (pokrit, temen), nem. Scheuer (stvn. skūra), Schuh (stvn. scuoh)] 1. koža, usnje, jermen. 2. pl. bič.
-
στεφανόω 1. act. a) opašem, oklepam, obdajam, ovijam; b) opletam, (o)venčam, krasim; olepšam, odlikujem. 2. pass. a) venča me kdo; pf. ovenčan sem; b) περί τι, ἀμφί τινα ležim okrog česa, obdajam, ἄστρα τά τ' οὐρανός ἐστεφάνωται s katerimi je ovenčano (okrašeno) nebo. 3. med. a) ovenčam se; b) ovenčam si kaj, odlikujem, častim, obdarujem koga s čim τινί.
-
συγ-κομίζω 1. act. a) znašam, zbiram, spravljam τί, τινά; b) prinašam s seboj, pokopavam skupno s kom τινά NT; pass. ležim, ἐνταῦθα t. j. v obljubi, da me hočeš pokopati. 2. med. a) znašam si, zbiram zase, pridobivam si, prisvajam si εἰς τὴν ψυχήν; τὶ πρὸς ἐμαυτόν združujem v sebi; b) zbiram okrog sebe πρὸς ἐμαυτόν, kličem k sebi τινάς.
-
συμ-βουλή, ἡ συμβουλία, ἡ (σύμβουλος) 1. svet, nasvet, ἡ ἱερὰ συμβουλὴ λεγομένη takozvani sveti nasvet, t. j. po znanem pregovoru (συμβουλὴ ἱερὸν χρῆμα) zabičevana svetost (vestnost) nasveta. 2. posvetovanje, pouk. 3. seja svetovalstva.
-
συμμορία, ἡ simorija t. j. davčna skupina ali davčni oddelek. V Atenah je bilo 20 takih skupin po 60 mož, ki so posojali državi denar ali gradili ladje in potem ta denar izterjavali pri državljanih; na čelu vsakega oddelka je bilo 15 najbogatejših meščanov.
-
συντέλεια, ἡ 1. a) skupno plačevanje, skupen prispevek, donesek; b) v Atenah: davčna skupina, t. j. 5-15 ljudi, ki so morali skupno opremiti eno triero. 2. dopolnitev, izvršitev, konec NT, λαμβάνω συντέλειαν dovršim se, končam se.
-
τἄρ = τ' ἄρ, τὲ ἄρ.
-
τέ enkl. členica [Et. iz gwe, lat. -que, ne-que] 1. veznik: in; veže navadno stavke, pa tudi posamezne pojme; τέ … τέ in τέ … καί i … i, deloma … deloma, ne le … ampak tudi, kakor … tako ὃς Χρύσην ἀμφιβέβηκας Κίλλαν τε ζαθέην Τενέδοιό τε ἶφι ἀνάσσεις, πατὴρ ἀνδρῶν τε θεῶν τε, δύσετο τ' ἠέλιος σκιόωντό τε πᾶσαι ἀγυιαί, αὐτός τε ἔδησα καὶ παρὼν ἐκλύσομαι; οὔτε (μήτε) … τέ sicer ne … pač pa (lat. neque … et). 2. v epskem jeziku pristopa τε (indefinitum) k relativom, relativnim členicam in veznikom, da tesneje veže stavke: ὅς τε, γάρ τε, δέ τε, ἐπεί τε itd.; navadno se v tej zvezi ne prevaja.
-
τετρά-μετρος 2 (μέτρον) ki sestoji iz štirih mer (metrov) t. j. daktilov ali štirih dipodij t. j. osem stopic (jambov ali trohejev), osmerostopen; τὸ τετράμετρον četveromer, tetrameter.
-
τίω [Et. iz kor. qwei, spoštovati, čislati, slov. cena, gršk. τίνω, τιμή, τίσις in ποινή (idevr. qw = gršk. π ali τ). – Obl. impf. iter. τίεσκον, fut. τῑ́σω, aor. ἔτῑσα, pf. pass. τέτῑμαι, ep. pr. inf. τιέμεν, impf. τῖον, τίον, aor. τῖσα, aor. med. cj. 2 sg. τίσεαι, 3 sg. τίσεται]. 1. častim, spoštujem. 2. določim ceno, cenim γυναῖκα τεσσαράβοιον.
-
τραγῳδία, ἡ (τραγ-ῳδός) pesem kozlov (t. j. pevcev, ki so bili oblečeni v kozje kože), žaloigra, tragedija; resna drama; vzvišena pesem, žalosten dogodek.
-
τρέμω [Et. kor. t(e)rem, tresti se; lat. tremo, ere, tremor; sor. slov. tresem se (iz kor. teres- in t(e)rem)] drhtim, tresem se, drgetam, trepetam, bojim se, τινά, τί koga (česa), περί τινος za koga, z inf., μή, ὅτι.