Franja

πατρόθεν adv. (πατήρ) od očeta sem, po očetu ὀνομάζω; ἀναγράφομαι πατρόθεν ἐν στήλῃ imenujem se na stebru po očetu, t. j. z dostavkom očetovega imena.

πεῖραρ², ατος, τό vrv, povodec, vojka, vajet; νίκης πείρατ' ἔχονται ἐν ἀθανάτοισιν θεοῖσι vajeti t. j. odločitev zmage je v božjih rokah; τοὶ δ' ἔριδος καὶ πολέμοιο πεῖραρ ἐπαλλάξαντες ἐπ' ἀμφοτέροισι τάνυσσαν izmenoma so potegnili vajete vojne zdaj na eno, zdaj na drugo stran, tako da so se ti bojevali s premenljivo srečo = zapletli so oba dela v trajen boj (gl. ἐπαλλάσσω); pren. zanka, zadrga ὀλέθρου, ὀϊζύος (= poguba, beda).

πετάννῡμι, -ύω [Et. lat. pateo (iz p°t-), patulus; nem. Faden (prv. pom.: toliko preje (niti), kolikor se je s stegnjenimi rokami zmeri). – Obl. fut. πετάσω in πετῶ, aor. ἐπέτασα, pf. πεπέτακα, pass. πέπταμαι, poet. πεπέτασμαι, aor. ἐπετάσθην, ep. aor. πέτασ(σ)α]. 1. act. razprostiram, razpenjam, razvijam, odpiram πύλας, θυμόν razširjam, razvedrim, razveselim. 2. pass. razprostiram se, odpiram se; pf. sem odprt ali razprostrt.

πολέμ-αρχος, ὁ (ἄρχω) polemarh 1. v Atenah: tretji arhont, t. j. vojskovodja, poveljnik; pozneje: sodnik v sporih med onimi, ki niso bili atenski državljani. 2. v Sparti: poveljnik ene more. 3. vojskovodja.

πρύτανις, εως, ὁ, ion. -ιος (sor. πρυμνός) 1. pritan, načelnik, predsednik, predstojnik, voditelj, vladar; pos. a) οἱ πρυτάνεις τῶν ναυκράρων predstojniki navkrarij; b) odbor svetovalstva, t. j. 50 članov svetovalstva, ki so opravljali državne posle. 2. reditelj (bojnih iger).

πτίσσω [Et. kor. p(t)eis-, zdrobiti, treti; lat. pinso, ere, pistor; slov. phem, phati (h iz s), pšeno, pšenica, pesta. – Obl. aor. ἔπτισα]. ion. olupim, oluščim, stolčem, razdrobim.

σῑγηλός 3 molčljiv, molčeč, tih, miren, σῴζοντες τά τ' ἐκ ποδῶν σιγηλὰ καὶ γλώσσης ἄπο ustavljajoč noge in jezik (da ne bi izdala hrušč in glas, kje da smo).

σκιᾱτροφέω, ion. σκιητροφέω (σκιά, τρέφω) 1. trans. vzgajam v senci (t. j. mehkužno). 2. intr. pass. ležim, prebivam v senci, živim mehkužno.

σκῦτος, ους, τό [Et. sqeu-t- iz kor. sqeu-, pokriti; lat. ob-scurus (pokrit, temen), nem. Scheuer (stvn. skūra), Schuh (stvn. scuoh)] 1. koža, usnje, jermen. 2. pl. bič.

στεφανόω 1. act. a) opašem, oklepam, obdajam, ovijam; b) opletam, (o)venčam, krasim; olepšam, odlikujem. 2. pass. a) venča me kdo; pf. ovenčan sem; b) περί τι, ἀμφί τινα ležim okrog česa, obdajam, ἄστρα τά τ' οὐρανός ἐστεφάνωται s katerimi je ovenčano (okrašeno) nebo. 3. med. a) ovenčam se; b) ovenčam si kaj, odlikujem, častim, obdarujem koga s čim τινί.

συγ-κομίζω 1. act. a) znašam, zbiram, spravljam τί, τινά; b) prinašam s seboj, pokopavam skupno s kom τινά NT; pass. ležim, ἐνταῦθα t. j. v obljubi, da me hočeš pokopati. 2. med. a) znašam si, zbiram zase, pridobivam si, prisvajam si εἰς τὴν ψυχήν; τὶ πρὸς ἐμαυτόν združujem v sebi; b) zbiram okrog sebe πρὸς ἐμαυτόν, kličem k sebi τινάς.

συμ-βουλή, ἡ συμβουλία, ἡ (σύμβουλος) 1. svet, nasvet, ἡ ἱερὰ συμβουλὴ λεγομένη takozvani sveti nasvet, t. j. po znanem pregovoru (συμβουλὴ ἱερὸν χρῆμα) zabičevana svetost (vestnost) nasveta. 2. posvetovanje, pouk. 3. seja svetovalstva.

συμμορία, ἡ simorija t. j. davčna skupina ali davčni oddelek. V Atenah je bilo 20 takih skupin po 60 mož, ki so posojali državi denar ali gradili ladje in potem ta denar izterjavali pri državljanih; na čelu vsakega oddelka je bilo 15 najbogatejših meščanov.

συντέλεια, ἡ 1. a) skupno plačevanje, skupen prispevek, donesek; b) v Atenah: davčna skupina, t. j. 5-15 ljudi, ki so morali skupno opremiti eno triero. 2. dopolnitev, izvršitev, konec NT, λαμβάνω συντέλειαν dovršim se, končam se.

τἄρ = τ' ἄρ, τὲ ἄρ.

τέ enkl. členica [Et. iz gwe, lat. -que, ne-que] 1. veznik: in; veže navadno stavke, pa tudi posamezne pojme; τέ … τέ in τέ … καί i … i, deloma … deloma, ne le … ampak tudi, kakor … tako ὃς Χρύσην ἀμφιβέβηκας Κίλλαν τε ζαθέην Τενέδοιό τε ἶφι ἀνάσσεις, πατὴρ ἀνδρῶν τε θεῶν τε, δύσετο τ' ἠέλιος σκιόωντό τε πᾶσαι ἀγυιαί, αὐτός τε ἔδησα καὶ παρὼν ἐκλύσομαι; οὔτε (μήτε) … τέ sicer ne … pač pa (lat. neque … et). 2. v epskem jeziku pristopa τε (indefinitum) k relativom, relativnim členicam in veznikom, da tesneje veže stavke: ὅς τε, γάρ τε, δέ τε, ἐπεί τε itd.; navadno se v tej zvezi ne prevaja.

τετρά-μετρος 2 (μέτρον) ki sestoji iz štirih mer (metrov) t. j. daktilov ali štirih dipodij t. j. osem stopic (jambov ali trohejev), osmerostopen; τὸ τετράμετρον četveromer, tetrameter.

τίω [Et. iz kor. qwei, spoštovati, čislati, slov. cena, gršk. τίνω, τιμή, τίσις in ποινή (idevr. qw = gršk. π ali τ). – Obl. impf. iter. τίεσκον, fut. τῑ́σω, aor. ἔτῑσα, pf. pass. τέτῑμαι, ep. pr. inf. τιέμεν, impf. τῖον, τίον, aor. τῖσα, aor. med. cj. 2 sg. τίσεαι, 3 sg. τίσεται]. 1. častim, spoštujem. 2. določim ceno, cenim γυναῖκα τεσσαράβοιον.

τραγῳδία, ἡ (τραγ-ῳδός) pesem kozlov (t. j. pevcev, ki so bili oblečeni v kozje kože), žaloigra, tragedija; resna drama; vzvišena pesem, žalosten dogodek.

τρέμω [Et. kor. t(e)rem, tresti se; lat. tremo, ere, tremor; sor. slov. tresem se (iz kor. teres- in t(e)rem)] drhtim, tresem se, drgetam, trepetam, bojim se, τινά, τί koga (česa), περί τινος za koga, z inf., μή, ὅτι.