Franja

placer¹ [plase] verbe transitif namestiti, postaviti; plasirati; proda(ja)ti; naložiti (denar), investirati; (iz)reči v pravem trenutku

se placer namestiti se, sesti, zavzeti mesto; najti (si) mesto, službo; stopiti v službo (chez quelqu'un pri kom); commerce iti dobro v prodajo; sport plasirati se, uvrstiti se
placer sa fille oddati, poročiti svojo hčerko
ce représentant place des aspirateurs ta (trgovski) zastopnik prodaja sesalnike za prah
être bien, mal placé imeti dobro, slabo mesto
avoir le cœur bien placé imeti srce na pravem mestu
ne pas pouvoir placer un nom sur un visage ne se (móči) spomniti imena osebe, ki jo poznamo po videzu

plan³ ženski spol (-i …) das Feld; vodna: die Oberfläche
figurativno priti/stopiti na plan zum Vorschein kommen, an den Tag treten
spraviti na plan auf den Plan rufen
figurativno čez hrib in plan durch Feld und Wald

plán (-í) f pianura, luogo aperto; (površina) superficie, radura; campo:
stopiti na plan uscire allo scoperto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iti čez hrib in plan passare mari e monti
razlegati se čez hrib in plan diffondersi tutt'intorno (canto)
priti z besedo na plan dire chiaro e tondo

planche [plɑ̃š] féminin deska; šolska deska; izpraševanje pred šolsko desko; bakrorez, lesorez; familier smučka; podolgovata vrtna gredica; militaire, argot meč

planche d'appui okenska polica
planche de débarquement (marine) brv za vkrcavanje
planche à dessin risalna deska
planche à laver perača
planche à repasser deska za likanje
planche de salut (figuré) rešilna deska, zadnja rešitev
baraque féminin en planches lesenjača
avoir du pain, du travail sur la planche (figuré) biti preskrbljen, imeti še mnogo dela
faire la planche ležati (na hrbtu) v vodi
faire la planche aux autres iti spredaj, iti pred kom; napraviti začetek
brûler les planches (figuré) (théâtre) z ognjem, ognjevito igrati
monter sur les planches stopiti na gledališki oder, biti gledališki igralec
farter ses planches namazati smučke
il a fait une bonne planche (šolski žargon) dobro je odgovarjal pred tablo

play¹ [pléi] samostalnik
igra (na srečo, za stavo, za zabavo, športna), zabava, šala; igranje, kvartanje, poteza (pri šahu)
figurativno igra (besed, barv, valov, žarkov itd.)
gledališče gledališka igra, predstava
glasba igranje, predvajanje, glasbeno delo; spretno ravnanje s čim (običajno v sestavljenkah npr. swordplay)
delovanje, dejavnost, torišče
tehnično toleranca
figurativno svoboda gibanja
ameriško, sleng manever, (zvijačen) poskus za dosego česa
ameriško, sleng publiciteta, poznanost, propaganda

at the play v gledališču
to be at play igrati se
to bring (ali call, put) into play spraviti v pogon, izkoristiti
to come into play začeti delati, stopiti v akcijo
child's play otročarija, igračkanje
fair play pošteno ravnanje
foul play nepošteno ravnanje
in full play v polnem teku, v polnem pogonu
to give free play to one's fancy dati domišljiji prosto pot
to give the rope more play zrahljati vrv
as good as a play zelo zabavno in zanimivo
grandstand play razkazovanje
figurativno to hold in play zaposliti (koga s čim)
high play kvartanje za debel denar
in play še v igri (kvartanje), za šalo
it is your play ti imaš potezo (šah), ti igraš (karte)
out of play ne več v igri (kvartanje)
lively play of fantasy živahna domišljija
to make play imeti uspeh; utruditi preganjalce (pri lovu)
to make a play for potegovati se za naklonjenost
to make play with postavljati se, bahati se
that was pretty play to je bilo dobro (zaigrano)
a play on words besedna igra

plaza ženski spol trg, tržišče; tržna lopa; vojska utrdba; kraj, mesto, prostor

plaza de armas trdnjava; zbirališče čet
plaza fuerte trdnjava, utrdba
plaza mayor glavni trg (mesta); (živilski) trg
plaza de toros arena, cirkus za bikoborbe
en (la) plaza na mestu; na trgu
en la plaza (trg) tu, loco
en esta (esa) plaza tu (tam)
caballero en plaza bikoborec na konju
echar (ali sacar) en (la) plaza na dan prinesti
pasar plaza de sabio veljati za učenjaka
sentar plaza (de soldado) stopiti v vojsko, postati vojak
¡plaza! prostor!

pōdio m (pl. -di) podij, oder (govorniški, šolski, dirigentski):
salire sul podio stopiti na podij

pogájanje negotiation; parley

mirovna pogájanja peace negotiations pl; vojska parley
izid, rezultat pogájanj the outcome of negotiations
prekiniti (začeti) pogájanja to break off (to open) negotiations
biti v pogájanjih z to carry on negotiations with
začeti, stopiti v pogájanja z to enter into negotiations with
pogájanja so v nevarnosti the negotiations are jeopardized
pripravljen za pogájanja ready to negotiate
s pogájanji by means of negotiation
pogájanja so se zavlekla the negotiations dragged on
dati znak za prenehanje boja in začetek pogájanj vojska arhaično to sound a parley

pogóvor conversation; talk, talking; discourse; discussion; (kramljanje) chat, chatting; (v dvoje) dialogue; (s samim seboj) soliloquy, monologue; colloquy; (pri mizi) table talk; (o nepomembnih stvareh) small talk, everyday talk; (le o svoji stroki) shop, ZDA shoptalk; (med štirimi očmi) a talk in private

telefonski pogóvor call
nujen (telefonski) pogóvor emergency (ali priority) call
predmet pogóvora subject of conversation, subject under discussion
ona je predmet pogóvora vsega mesta she is the talk of the whole town
biti v pogóvoru s kom to be in conversation with someone
napeljati pogóvor na kak predmet to introduce a subject
menjati predmet pogóvora to change the subject, to turn the conversation round (to another topic)
opustiti pogóvor o kakem predmetu to let the subject drop
pustimo pogóvor o tem! let's drop the subject!
pridružiti se pogóvoru to join in a (ali the) conversation
prekiniti svoj pogóvor to stop talking, to break off
stopiti v pogóvor, začeti pogóvor s kom to get, to enter into conversation with someone
podaljšati telefonski pogóvor (čez tri minute) to extend a call (beyond three minutes)
prijaviti telefonski pogóvor to book a call
spustiti se v pogóvor s kom, zaplesti koga v pogóvor to engage someone in conversation
udeležiti se pogóvora to take part in a conversation, to follow a conversation
vzdrževati pogóvor (figurativno) to keep the ball rolling

pogóvor conversation ženski spol , entretien moški spol , colloque moški spol , dialogue moški spol , causerie ženski spol

pogovor zastaja la conversation languit
diplomatski, tajni pogovori conversations ženski spol množine diplomatiques, secrètes
krajevni telefonski pogovor communication ženski spol (ali conversation) locale (ali urbaine)
malce opolzek pogovor conversation légère
mednarodni telefonski pogovor conversation internationale (ali avec l'étranger)
telefonski pogovor conversation téléphonique (ali par téléphone), communication (ali appel moški spol) téléphonique
imeti pogovor s kom avoir une conversation (ali un entretien) avec quelqu'un, converser, s'entretenir avec quelqu'un
menjati temo pogovora changer de conversation, figurativno rompre les chiens
napeljati pogovor na kaj amener la conversation sur quelque chose
navezati pogovor s kom lier conversation avec quelqu'un
pretrgati pogovor couper court
spustiti se v pogovor s kom, stopiti s kom v pogovor entrer en conversation avec quelqu'un
začeti pogovor entamer (ali engager) une conversation

poka|zati se (-žem se) kazati se sich zeigen, (prikazati se) sich sehen lassen, erscheinen, auftauchen, (stopiti na plan) auf den Plan treten; ladja na obzorju, vozilo: in Sicht kommen, auftauchen, napake: in Erscheinung treten, pojavi, pomanjkljivosti: sich bemerkbar machen, sich herausstellen, dejstva: offenbar werden
pokazati se kot (izkazati se) sich erweisen als

polsenca samostalnik
1. (šibkejša, delna senca) ▸ félárnyékHortenzije najbolje uspevajo v polsenci, v vlažni zemlji, bogati s humusom. ▸ A hortenziák félárnyékban, nedves, humuszban gazdag talajban fejlődnek a legjobban.Gomoljne begonije, ki rastejo v polsenci ali celo v senci, cvetijo najlepše. ▸ A félárnyékban vagy akár árnyékban élő gumós begóniák virágoznak a legszebben.

2. astronomija, fizika (o osvetljenem območju) ▸ félárnyékMrk se bo začel ob 21. uri in 16 minut, ko bo Luna stopila v polsenco. ▸ A fogyatkozás 21 óra 16 perckor kezdődik, amikor a Hold belép a félárnyékba.

pōno -ere, pf. stlat. po-sīvī (Pl.), klas. pŏ-suī, po-situm (iz *po-s(i)nō *po-znō (iz *po- [sorod. z ἀ-πό, prim. a, ab] in sinō)

I. z ohranjenim pomenom prepozicije

1.
a) postaviti (postavljati) za kom: post eos posuerat peditem Cu.
b) vznak (na hrbet) položiti, spustiti (spuščati), zlekniti (zlekovati): artus in litore V., corpus in ripā O., se toro O. (vznak leči), positus inter cervicalia minutissima Petr., Giton super pectus meum positus Petr.; pesn.: somno (dat.) (počivat) positae bestiae V., sic positum (sc. vitulum) in clauso linquunt V.
c) posaditi (posajati): positus in solio Cyri Cu. je sédel vznak na prestol, se je usedel na prestol, posito (rahlo (nazaj) posajen) magis rege quam effuso Cu.
d) položiti (polagati) na mrtvaški oder: toro componar positaeque det oscula frater O., positum corpus V.; evfem. shraniti (shranjevati) = pokopa(va)ti: corpus Lucr., Icti., aliquem patriā terrā V., ossa collecta in marmorea domo Tib., ossa collata in urnam auream in foro quod aedificavit sub columna posita sunt Eutr.
e) položiti (polagati), da(ja)ti komu v hrambo (varstvo): testamenti tabulas in aerario C., pecuniam apud tutorem Icti.
f) denar naložiti (nalagati): pecuniam in praedio Ci., nummos in faenore H.; metaf.: beneficium bene apud aliquem ponere Ci.
g) postaviti (postavljati) kje kot posvetilni (zaobljub(lje)ni) dar: Delphis tripodem N., loricas in fano Ci.
h) (za)staviti = za stavo da(ja)ti, v zastavo da(ja)ti kaj: anulum, pallium Pl., pocula V.; pesn.: caput periculo Pl. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ogrožati.
i) nazaj (po)gladiti, urediti (urejati), (po)česati: capillos, comas O.; pren.: ancoras V. zadaj spustiti (spuščati) = v dno zasaditi (zasajati), na dno spustiti (spuščati); metaf. (z)gladiti, zagladiti (zaglajati), pomiriti (pomirjati): Notus tollere seu ponere volt freta H.; refl. o samih vetrovih: cum venti posuere (so se polegli) omnisque repente resedit flatus V.

2. odložiti (odlagati): librum Ci., tunicam Ci., velamina de corpore O., arma C., L., onus uteri O. (po)roditi, ova O. (z)nesti; metaf. položiti (polagati), odložiti (odlagati), pustiti (puščati), opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), znebi(va)ti se, izogniti (izogibati) se: vitia Ci., amores Ci., bellum S., curas L., metum O., ferocia corda V. srčne divjosti, vitam Ci. idr. pustiti življenje = izdihniti dušo, umreti, triumviri nomen T., in accusando aliquo tirocinium p. L. prestati (opraviti) preizkušnjo. —

II. pomen prepozicije je zbledel

1. da(ja)ti, položiti (polagati), (po)staviti; s samim abl. loci: simulacrum castris V.; z abl. in praep.: anulum in sede regiā Cu., epistulam in pulvino S., Diana posita (stoječa) in basi Ci., hasta posita pro aede Ci., ponere arma sub quercu V.; pesn. in z acc.: ponere stipitem in flammas O., omnia pone feros in ignes O.; pa tudi klas.: ponere ante oculos Ci., caput alicuius ante regis pedes Cu.; z adv.: hic verbenas ponite H., sellam iuxta ponere S., ponere pedem (vestigium) Ci., O., H. stopiti (stopati) kam, genu (genua) O., Cu. idr. spustiti se na koleno (kolena), poklekniti (poklekovati), scalas C. pristaviti (pristavljati), mensam H. postaviti (postavljati), edictum, libellos T. dati nabiti = razglasiti, izdati, signa posita (ki so stali) ad villas Ci.; pesn.: oscula in labellis Pr. pritisniti (pritiskati) na ustnice; metaf.: p. calculum izračunavati, (z)računati, preračuna(va)ti (gr. τὴν ψῆφον τιϑέναι): ut diligens ratiocinator calculo posito videt Col., ponatur calculus, adsint cum tabela pueri Iuv., cum imperio calculum ponere Plin. iun. poračunati, položiti račune. occ.
a) (po)saditi, nasaditi (nasajati), vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), (za)sejati: ille nefasto te posuit die, arbos H., semina, vites in ordine V., vitem ordine Ambr.
b) posvetiti (posvečevati): posita (posvečene, posvetilne, zaobljub(lje)ne darove) tollere C. (prim. I. 1. g), hic ponite lucida funalia H. položite kot posvečene darove, aurea ponetur mali felicis imago O., serta, sectos capillos O.
c) v užitek na mizo postaviti, servirati, postreči s čim: pavonem H., merum in gemmā O., cum cibo venenum L.
d) kak vojaški oddelek kje postaviti (postavljati), namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjati), stacionirati: ibi praesidium ponit C., duas (sc. legiones) in Turonis ad fines Carnutum posuit Hirt.; metaf. koga kam prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati): aliquem sub curru solis H., modo me Thebis, modo ponit Athenis H.

2. (po)staviti, (se)zidati, (z)graditi, narediti (narejati, delati), napraviti (napravljati): aras, templa V., statuam Ci., tropaeum N., opera in capite molis Cu., tabernaculum Ci., domum, urbem in montibus V., Tibur H., Byzantium posuere Graeci T., fundamenta ponere Ci. temelj(e) položiti (polagati), tako tudi prima favis fundamina V., nidum H. delati, plesti, sestavljati, graditi, skladati; poseb. kot voj. t.t. castra ponere tabor postaviti (postavljati), utaboriti se: L., S., N. idr., loco iniquo, in proximo colle C., ad amnem, sub radicibus montis Cu., in agro Faesulano Ci.; occ. (o umetnikih) postaviti (postavljati), upodobiti (upodabljati), (na)slikati: Orphea in medio posuit V., ponere aliquam marmoream H. iz marmorja, hic saxo, ille coloribus sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., ponere qui totum nescit H. ne znati ustvariti (predstaviti, prikazati) celote.
b) postaviti (postavljati) = ustanoviti (ustanavljati), določiti (določevati), uvesti (uvajati), da(ja)ti: leges Ci., H., praemia Ci., Ph., nomen (nomina) alicui Ci. vzde(va)ti, nade(va)ti, da(ja)ti, Liber pater ritūs posuit T.
c) postaviti (postavljati), namestiti (nameščati) koga za kaj: aliquem super armamentarium Cu. nad orožarno = za orožarja, aliquem custodem in frumento publico Ci., custodem in hortis N., aliquem in bello principem N. postaviti na čelo, Numidis (dat.) imperatorem S., alicui custodem C. dati, erant positi, ut caperent eum Ci.
d) metaf. (pred)postaviti ((pred)postavljati) = trditi, domnevati, reči (praviti), da je kaj: duo genera ponunt, deorum alterum, alterum hominum Ci., in oratione posuit animum advertere debere Arcadas N., pono satis in eo fuisse ingenii Ci., recte posuit rem publicam gratias agere posse Ci., pro certo ponere L., non videtur pro certo esse ponendum (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. očitno se ne more vzeti (jemati) za gotovo, očitno se ne da priti na čisto, positum sit (z ACI) Ci. naj velja za dognano, (pred)postavimo (vzemimo, recimo), da … —

III. metaf.

1.
a) v mislih postaviti (postavljati): pone ante oculos laetitiam senatūs Ci., verba ante facta S., in eius potestate fortuna posita est Ci. je v njegovih rokah, rem in medio ponere Ci. povedati, na znanje dati, sporočiti, tantum in eā arte Ci. toliko staviti na … ; occ.: religionem in fide Cu. zasnovati (utemeljiti) na zvestobi, virtutem in patientia N. iskati, praesidium in fugā, omnem spem salutis in virtute, auxilium in celeritate C. upati na kaj, nadejati se česa (od česa), spem in lege Ci. up(anje) staviti za zakon, zaupati v zakon, zanašati se na zakon, spem positam habere in re C. upanje imeti osnovano na čem, upanje temeljiti na čem, ponere in spem (z ACI) upanje staviti na kaj, zanašati se na kaj; pass. positum esse in re ali in aliquo stati, temeljiti na čem ali kom, odvisen biti od koga ali česa: certamen positum in virtute C., in uno Mario spes imperii ponebatur Ci., in te positum est, ut … Ci.
b) v kak namen porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati) čemu: totum diem in considerandā causā Ci., sumptum nusquam melius Ci., se totum in contemplandis rebus Ci., operam diligentiamque suam in petitione Ci.

2. v kako stanje, v kak položaj spraviti (spravljati): aliquem in culpā et suspicione Ci. koga okriviti in osumiti, aliquem in gratiā apud aliquem Ci. priljubiti, prikupiti koga komu, in illo fortunae gradu positus Cu. tako (o)srečen, eos in laude positos (slovite, sloveče, slavne) videmus Ci.

3. postaviti (postavljati), šteti med koga, imeti (šteti) za kaj: aliquem primum N., mortem in malis Ci., saltare in vitiis ponitur N., haec infamia ponuntur N. velja za … , utrosque in eodem genere praedatorum pono Ci., aliquid consolationis loco ponere Ci., plerique in parte tertiā Africam posuere S., haud in magno discrimine ponere L. ne imeti (šteti) za posebej važno, ne pripisovati posebnega pomena (posebne važnosti), in dubio ponere, utrum an … L. podvomiti, veteres inter ponetur honeste H.

4. našte(va)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): Plin., Suet. idr., hoc in oratione mea non pono Ci., cuius pauca exempla posui Ci., ponam in extremo, quid sentiam Ci., ut paulo ante posui Ci., hoc ipsum elegantius poni meliusque potuit Ci., cum in eis haec posuisset N., quam (sc. epistulam) ipsam melius est ponere, quam de ea plurimum dicere Vop., ponere vocabulum malā significatione Don. — Pt. pf. positus (pesn. postus) 3 v vseh pomenih tega glag., poleg tega pa še nix posita H. zapadli sneg, in positus pri krajevnih določilih = situs stoječ, ležeč: Roma in montibus posita Ci., Gallia sub septemtrionibus posita Ci., Delos in Aegeo mari posita Ci.

Opomba: Star. perf. posivi: Pl., posivimus: Pl., posiverunt: Ca., Ci., posiveris: Pl., Ca.; sinkop. pt. pf. postus: Lucr., Sil.

poslóven d'affaire(s), commercial, de commerce, de gestion

poslovni človek, ljudje homme moški spol, gens moški spol množine (ali hommes moški spol množine) d'affaires
poslovna doba exercice moški spol
poslovni dobiček bénéfices moški spol množine commerciaux
poslovna dvorana banke salle ženski spol des guichets d'une banque
poslovni fond fonds moški spol de roulement
poslovne knjige livres moški spol množine de commerce
poslovna korespondenca correspondance ženski spol
poslovno leto exercice moški spol, année ženski spol, commerciale
poslovno leto obrata, podjetja exercice moški spol social
poslovni lokal local moški spol commercial, bureau moški spol, comptoir moški spol
poslovni odnosi relations ženski spol množine d'affaires
poslovni odbor bureau moški spol
poslovno okence guichet moški spol
poslovni partner correspondant moški spol
poslovno pismo lettre ženski spol d'affaires (ali commerciale)
poslovno poročilo rapport moški spol (ali compte rendu moški spol) de gestion
poslovno potovanje voyage moški spol d'affaires
poslovni promet chiffre moški spol d'affaires
poslovni stroški frais moški spol množine de gestion, frais généraux
poslovna tajnost secret moški spol professionnel (ali des affaires)
poslovne ure heures ženski spol množine d'ouverture (des magasins), heures ženski spol množine de travail
letni poslovni zaključek comptes moški spol množine de l'exercice
trgovski poslovni prostor comptoir moški spol
zaključek poslovnega leta clôture ženski spol de l'exercice
stopiti v poslovne zveze s kom entrer en relations d'affaires avec quelqu'un

poslóven de negocios; comercial

poslovni odnosi relaciones f pl comerciales
poslovna zadeva asunto m de negocios
biti poslovno zadržan estar impedido por sus ocupaciones (ali por asuntos de negocio)
poslovni duh espíritu m mercantil
poslovna korespodenca correspondencia f comercial
poslovno leto ejercicio m (económico)
poslovno pismo carta f comercial (ali de negocios)
poslovno potovanje viaje m de negocios
poslovni stroški gastos m pl generales
poslovne ure horas f pl de oficina (ali de despacho)
poslovna tajnost secreto m comercial
stopiti v poslovne zveze entablar relaciones comerciales (con alg)

pot¹ [ó] ženski spol (-i …)

1. der Weg, -weg (dovozna Zufahrtsweg, glavna Hauptweg, gozdna Holzweg, Waldweg, grebenska Kammweg, jahalna Reitweg, kolesarska Radweg, krožna Rundweg, obalna Uferweg, oskrbovalna Nachschubweg, peščena Sandweg, planinska Höhenweg, v parku Parkweg, prečna Querweg, privatna Privatweg, prometna Verkehrsweg, skrivna Schleichweg, tlakovana s ploščami Plattenweg, sprehajalna Spazierweg, s prodom posuta Kiesweg, srednja Mittelweg, stranska Seitenweg, Nebenweg, tovorna Saumweg, Saumpfad, transportna Transportweg, trgovska Handelsweg, vozna Fahrweg, vrtna Gartenweg)
pot umika der Fluchtweg
kos poti: das Wegstück, die Wegstrecke (lep kos poti ein schönes Stück Weg)
vozna pot (kolovoz) Fahrweg
(pešpot) Fußweg, der Fußsteig, Gehweg
pravo zasilna pot der Durchgang, der Notweg
del poti eine Wegstrecke
obroba poti gradbeništvo, arhitektura die Wegeinfassung
razcep poti die Weggablung
rob poti der Wegrand, Wegesrand
smer poti die Wegrichtung
poti množina Wege množina
gradnja poti gradbeništvo, arhitektura der Wegebau
karta poti die Wegekarte, za pešačenje: die Wanderkarte
markiranje poti die Wegemarkierung
mreža poti das Wegenetz

2. (steza) der Pfad
učna pot der Lehrpfad
(gozdna Waldlehrpfad, naravoslovna Naturlehrpfad)

3. die Straße (karavanska Karawanenstraße, pomorska Seestraße, trgovska Handelsstraße, Svilena Seidenstraße)

4.
pomorstvo morska pot der Seeweg
plovna pot/vodna pot der [Schiffahrtsweg] Schifffahrtsweg, das Fahrwasser
(glavna Hauptfahrwasser), die [Schiffahrtsstraße] Schifffahrtsstraße, die Wasserstraße, die Fahrrinne
Severna morska pot die Nordpassage
letalstvo zračna pot der Luftweg

5. (smer, razdalja) der Weg (pokazati/zgrešiti pot den Weg zeigen/verlieren, imeti isto pot denselben Weg haben, najkrajša pot der kürzeste Weg)

6. (potovanje, prehojena/opisana pot) der Weg, die Strecke; sem: Herweg, tja: Hinweg, nazaj: Rückweg, navzgor: Aufweg, domov: Heimweg, Nachhauseweg, tja in nazaj: Hin- und Herweg, do namembnega mesta: der Hinweg, die Anfahrt, die Anreise, pri pešačenju: der Anmarsch, der Anmarschweg
pot v šolo der Schulweg (na poti v šolo auf dem Schulweg)
nadaljevati pot weitergehen, weiterreisen, weiterwandern
nadaljevanje poti die Weiterreise
srečno pot! Gute Reise!, Glückliche Reise!

7.
smer poti (ruta) die Route
izbira (smeri) poti die Routenwahl
opis (smeri) poti die Routenbeschreibung

8.
službena pot die Dienstfahrt
iti na službeno pot eine Dienstfahrt machen

9.
božja pot die Wallfahrt, der Wallfahrtsort

10.
zadnja pot der letzte Weg, die letzte Reise
pospremiti na zadnjo pot das letzte Geleit geben

11. figurativno (metoda) der Weg
edina možna pot der einzig gangbare Weg
napačna pot der Irrweg

12. figurativno (razvoj, potek) der Weg
pot vsega živega der Weg allen/alles Fleisches
življenjska pot der Lebensweg, der Werdegang

13. (predpisana pot) der Weg, der Zug (instančna Instanzenzug, Instanzenweg, pravna Rechtsweg, Rechtszug, sodna Gerichtsweg, Rechtsweg, uradna Amtsweg, Dienstweg)
po upravni/uradni poti im Verwaltungsweg, im/auf dem Amtsweg, auf dem Behördenweg, auf dem Dienstweg
iti po uradni poti den Behördenweg gehen

14.
utirjena/uhojena/ustaljena pot die -schiene (uspeha Erfolgsschiene, pogovora Unterhaltungsschiene, v stranki Parteischiene)

15.
figurativno trnova pot der Leidenspfad
pot v Canosso der Kanossagang
pot v pekel/predpekel die Höllenfahrt
prava pot die rechte Bahn
spraviti na pravo pot (jemanden) auf den rechten Weg führen
pot nazaj der Rückweg, figurativno das Zurück (ni poti nazaj es gibt kein Zurück)

16. prosta pot:
dati prosto pot den Weg freigeben, figurativno (einer Sache) Tür und Tor öffnen
odpreti si pot sich einen Weg bahnen, s streljanjem: sich den Weg freischießen, z boji: einen Weg freikämpfen, z izsekavanjem: sich durchhauen
odrezati pot komu den Rückweg abschneiden/versperren
izkrčiti si pot sich durchhauen, sich einen Weg bahnen
srednja pot, najboljša pot der goldene Mittelweg
iti rakovo pot den Krebsgang gehen
iti svojo pot stvari: seinen Gang gehen, seinen Lauf/Gang nehmen, človek: seines Weges gehen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge schleifen lassen/die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
najti pot den Weg finden, iz česa: hinausfinden (aus), v kaj: hineinfinden (in), figurativno Eingang finden in
poznati pot wegkundig sein
prečkati pot komu (jemandem) über/in den Weg laufen
prekrižati pot komu: figurativno (jemandem) in die Quere kommen
utirati/utreti pot den Weg bahnen, eine Bresche schlagen, figurativno den Weg anbahnen, čemu/komu: (einer Sache/jemandem) den Weg ebnen, Wegbereiter sein
utreti si pot seinen Weg finden
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
zapreti komu pot (stopiti komu na pot) (jemandem) in den Weg treten; sich (jemandem) in den Weg stellen, s predmeti: (jemandem) den Weg verbauen (tudi figurativno)

do poti bis zum Weg
pravo pravica do poti das Wegrecht, Wegerecht

med potjo unterwegs, während der Fahrt/Reise

na pot auf den Weg
dati na pot komu kaj (jemandem (etwas)) mitgeben, mit auf den Weg geben
iti na pot sich auf den Weg machen, aufbrechen
pripravljati se za na pot Reisevorbereitungen treffen
speljati koga na napačno pot figurativno (jemanden) irreführen
spraviti na pot auf den Weg bringen (na pravo pot auf den rechten Weg bringen)
za na pot für unterwegs
branje za na pot die Reiselektüre

na poti auf dem Weg, unterwegs
na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
na poti domov auf dem Heimweg
biti na poti auf dem Weg sein, unterwegs sein, domov: auf dem Heimweg sein
biti na krivi/napačni poti figurativno auf dem falschen Weg sein, auf dem Holzweg sein, (motiti se) falsch liegen
biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
biti na pravi poti auf dem richtigen Weg sein

ob poti am Wegesrand, am Wegrand

od poti vom Weg
oddaljiti se od poti vom Weg abkommen

po poti auf dem Weg
po zračni/vodni poti auf dem Luftweg, auf dem Wasserweg
po najhitrejši poti auf dem schnellsten Weg(e)
po mirni poti auf friedlichem Weg(e)
po sporazumni poti auf gütlichem Weg(e)
po tej poti se zahvaljujemo ipd.: auf diesem Weg(e)
iti po poti najmanjšega odpora den Weg des geringsten Widerstandes gehen
po skrivnih poteh auf Schleichwegen

s poti von unterwegs
vtisi s poti Reiseeindrücke množina
iti s poti komu (jemandem) aus dem Weg gehen
skreniti s poti plovilo, vozilo: aus dem Ruder laufen
spraviti s poti auf die Seite schaffen (tudi figurativno)
zaiti s prave poti abirren, vom rechten Wege abkommen
| ➞ → pota množina

pót¹ camino m (tudi fig) ; vía f ; (steza) sendero m , senda f ; (prehod) paso m ; (način) modo m , manera f ; (metoda) método m ; astr órbita f

pot navzdol descenso m, bajada f
pot navzgor subida f, ascensión f
(prehojena, prevožena) pot recorrido m
pomorska pot ruta f; derrotero m
življenjska pot vida f, carrera f
s poti! ¡paso!
pot v ... el camino de...
na poti v ... en el camino de...
ob poti al lado (ali al borde) del camino
10 km poti diez kilómetros de camino
po najkrajši poti por el camino más corto
po običajni poti por la vía usual (ali ordinaria ali acostumbrada)
po mirni poti (fig) amistosamente, por las buenas
po diplomatski (sodni, zakoniti) poti por vía diplomática (judical, legal)
po najhitrejši poti (fig) por el medio más rápido
na polovici potí a mitad del camino (tudi fig)
biti na poti estar en camino
biti na pravi poti ir por buen camino; proceder con acierto
biti na poti izboljšanja ir mejorando; estar en vías de curación
biti komu na poti (fig) estorbar a alg, ser un estorbo (ali obstáculo) para alg
iti, kreniti na pot ponerse en camino
iti po najkrajši poti (iti po bližnjici) tomar el camino más corto, fam echar por el atajo
iti rakovo pot ir hacia atrás; retroceder
mirno iti svojo pot marcharse tranquilamente; seguir su camino sin hacer caso
iti naravnost po svoji poti seguir derecho su camino
iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
iti komu s poti dejar pasar (ali dar paso) a alg, (stopiti ob stran) apartarse (ali hacerse) a un lado; quitarse del paso, (ogniti se) evitar el encuentro con alg
iti, kreniti s prave poti extraviarse; descaminarse
utreti si pot (skozi množico) abrirse paso (a través de la multitud)
spraviti s poti (znebiti se) desembarazarse (deshacerse) de
zaiti na kriva pota desviarse del camino recto
zapreti komu pot cerrar el camino a alg, (fig) atraversarse en el camino a alg, oponerse a alg
zaiti na napačno pot descaminarse, fig ir por mal camino
zgladiti komu pot (fig) allanar el camino a alg

prȁg prȁga m, mest. na pràgu, mn. prȁgovi
1. prag: prag od sobe, od kuće; ja sjedim na pragu; došao je i odmah s -a pitao in je precej pri vratih vprašal; prijeći, preći preko -a stopiti čez prag; obijati, obilaziti tude pragove prosjačiti pred tujimi pragi; pusti pijetla na prag; prag on hoće i u kuću vsiljivec hoče vedno več; čistiti, mesti pred svojim -om pometati pred svojim pragom
2. železniški prag: oslonac željezničke pruge su drveni ili betonski pragovi
3. katarakt, brzica: nilski -ovi; Drina teče preko svojih pragova
4. geogr. prag, podmorski greben: Atlas se nastavlja podmorskim pragom na Siciliju
5. ekspr. domovina, domača hiša: da oslobodimo svoj domaći prag
6. psih. dražljajski prag: prag osjeta

pred prep.

I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)

1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
pred zoro innanzi l'alba

2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole

II. (z orodnikom)

1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia

2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania

3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami

4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava

5. (izraža pričakovano) davanti a:
lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te

6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
ekst. pred očmi sottocchio
imeti pred očmi avere sottocchio
pred smrtjo in extremis
ure pred svitom ore antelucane

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.