Franja

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.

pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

I.

1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

4. akt. = čisteč: sulfur Tib. —

II. pren.

1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

3. kot relig. t.t.
a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

4. (o jeziku)
a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.

pūstula -ae, f (indoev. onomatop. kor. *pu-, *phū- puhati, pihati; prim. skr. phutkarōti (on) piha, pupphusaḥ pljuča, pupphulaḥ napihovanje, lit. pūčiù, pũtsti, let. pūslis, sl. pihati, lit. pūkščiù, pūkšti puhati, sopsti, nem. fauchen, sl. pihati, gr. φυσάω piham, puham, φυσαλ(λ)ίς mehur(ec), φῦσα meh, mehur)

1. mehur, mehurček, mehurec: calx pustulas emittit Vitr.

2. occ.
a) kot medic. t.t. mehur na koži, mozolj, prišč, izpuščaj, brbunec, brbunček, pústula: Cels., Mart., nec quererer, quod sol graciles exureret artus, laederet aut teneras pustula rupta manus Tib., eruptiones quaedam pustularum Sen. ph.
b) mehurček na raztopljenem, čistem srebru, meton. = čisto srebro: vera minus flavo radiant electra metallo et niveum felix pustula vincit ebur Mart. — Soobl. pūssula in pūsula (gl. pūsula).

quadrīnī 3 (quattuor) po štiri, po štirje: torcularium si aedificare voles quadrinis vasis uti contra rora sient Ca., summa torculario vasis quadrinis Ca., et sicut est ab uno uni, ab tribus trini, a quattuor quadrini, sic a duobus duini Varr., accedunt ad has species a copulis divisionum quadrinis Varr., nam plus quaesti facerem, quam quadrinas si haberem molas Pomp., et diebus noctibusque trinis quadrinisve Plin., quadrini circuitus febrem numquam bruma, numquam hibernis mensibus incipere Plin., tempestates ipsas cardines suos habere quadrinis annis Plin., cum sol quadrinas temporum contigerit vices Ap., cardines Arn.

quandō-que (posplošen quandō)

1. adv.
a) relat. kadarkoli (kadar koli), kadar le, kolikorkrat le: L., Cu., Col., Plin., Petr., Sen. ph. idr., quandoque te in iure conspicis Ci., quandoque ab eādem parte sol iterum defecerit, tum … Ci., indignor, quandoque bonus dormitat Homerus H.
b) nedoločno α) kdaj, enkrat, prej ali slej, nekdaj (kdaj) ob svojem času (svoj čas): Plin. iun., Suet., Macr. idr., ne quandoque incendium suscitet L., quoad ille quandoque veniat Ci. ep., tu quandoque degustabis imperium T. β) včasi(h), kdaj pa kdaj, od časa do časa (časi ter časi): Sen. ph., Cels., Front. idr., submitti tamen in vicinia urbis quandoque oportebit Col.

2. conj. causalis ker (že): quandoque hice homines … spoponderunt … , ob eam rem, … hosce homines vobis dedo L. (fecialsko besedilo).

Opomba: Quandoque = et quando: o rus, quando ego te adspiciam, quandoque licebit … ducere … oblivia … ? H.

quantulus 3 (demin. iz quantus)

1. vprašalno kako majhen, količken, kako malo: Pl., Cu., T., Corn., Iuv., Lucr., Plin., Plin. iun., Gell. idr., id autem quantulum est? Ci., quantulum iudicare possemus, ostendimus Ci. V vzkliku: quantulus sol nobis videtur! Ci.

2. relat. kakor malo, tako malo … kakor: reddidit, quantulum visum est Ci., quantulum Ap. = quantulum cumque, quantulum quantulum = quantulumcumque, kakor koli malo: cladibus amici quantulum quantulum ferentes auxilium Ap.

quemado požgan, sežgan

quemado del sol od sonca ožgan
quemado m gozdno pogorišče
huele a quemado diši po požganem, prismojenem

quippe, adv. (iz *quid-pe zakaj?, kako? ali iz quī-pe = adv. abl. qui + pe, prim. nem-pe; sprva samostojen stavek, potem pa odgovore, utemeljitve, pojasnila, sodbe idr. uvajajoč adv.) seveda, vsekakor, kajpa(da), kajpak, kakopak, menda da, ànti da, ni čudno, da, pač, saj (pač), neklas. tudi zakaj, kajti (enkrat na prvem, drugič na drugem mestu v stavku): Ter., L., Cu., O., Ph., Iust. idr., movet me quippe lumen curiae Ci., ergo ad cenam petitionis causā si quis vocat, condemnetur. Quippe inquit Ci., a te quidem apte et rotunde (sc. dicta sunt): quippe; habes enim a rhetoribus Ci.; včasih = ut pote kakor, kot: sol Democrito magnus videtur, quippe homini erudito Ci., dis carus ipsis, quippe ter et quater anno revisens aequor Atlanticum impune H.

2. pogosto iron.: mene incepto desistere victam? quippe vetor fatis V., hoc genus maestum est morte Tigelli; quippe benignus erat H.

3. v zvezi z drugimi členicami: quippe quia Ter., quippe quod Ci., quippe quoniam Plin., quippe quando Pl., quippe etenim Lucr., quippe ubi Lucr., quippe etiam V. ali quippe et Pr. da, tudi, saj tudi, quippe ut Iust. ker ti, ker že, quippe quasi (s cj.) Iust. kakor ko bi namreč; poseb. pogosto quippe cum (s cj.) ker že, ker (ko) namreč: quippe cum in maioris discrimen rei, quam ipsae erant, pugnarent L., quippe cum ipse istam reprehensionem non fugerim Ci. ep.

4. v zvezi z relat. quippe qui, quippe quae, quippe quod (z ind.: Pl., L., S.; klas. le s cj.) ki vendar, ki pač, ko vendar, ker ti, ker že: quippe qui ne in oppidum quidem … veniret Ci., quippe quem venumdari iussisset N.

radiātus 3 (radius)

1. z naperami (špicami) opremljen, uperjen: rota Varr.

2. metaf. z žarki opremljen, sevajoč, sijoč, bleščeč se, lesketajoč se, žaren, žareč, izžarevajoč: orbis solis Acc. fr., lumen (sc. solis) Acc. fr., sol Ci., lumina O., corona radiata Suet. žarni venec (obsev, sij), obstrèt (avréola (avreóla), gloríola (glorióla)) božanstev in poboženih (pobožanstvenih) oseb, caput radiatum Plin. iun. z žarečim vencem obdana, miles adverso Phoebi radiatus ab ictu Lucan. obsijan.

radiō -āre -āvī -ātum (radius) poslati (pošiljati) žarke, odda(ja)ti žarke, žareti, žariti (se), sijati, svetiti (se), lesketati (se), blesketati (blisketati) se, lesketati se, svetlikati se, migljati: Plin., Hier. idr., argenti radiabant lumine valvae O., miles radiabat in armis Pr., radiabant tempora nati Sil. so bile obdane z bleščečim vencem; pren.: aliquid tamen adversus absentem ducem ausa Fortuna est circa Illyricum et Africam, quasi de industria prospera eius adversis radiaret Fl. — Med. soobl. radior -ārī -ātus sum: galeae gemmis radiantur et auro O. — Pt. pr. radiāns -antis žareč, žaren, bleščeč, sijoč: Ci. idr., sidera Lucr., arma V., luna V., arboreae frondes auro radiante nitentes O., vellera, astra, galea, lumina O., carbunculi Plin., templa … auro radiantur T. (Dial.); pesn. metaf.: Ci. idr., sed ubi oris aurei Sol radiantibus oculis lustravit aethera Cat., imago V., ora O., roseā radiante iuventā Val. Fl.; subst. radiāns = sol: Ci. poet.

radiōsus (radiōssus) 3 (radius) poln žarkov, žarkovit: postquam me misisti ad portum cum luci simul, commodum radiossus se[s]se sol superabat ex mari Pl.

raffermir [rafɛrmir] verbe transitif utrditi; napraviti trše; okrepiti; figuré poživiti, utrditi (dans quelque chose v čem)

raffermir le gouvernement utrditi, okrepiti vlado
se raffermir utrditi se, okrepiti se; postati trši
sa santé s'est raffermie zdravje se mu je okrepilo
il se raffermit dans sa résolution utrdil se je v svojem sklepu
le sol se raffermit zemlja (tla) postaja trša

rapidus 3, adv. -ē (rapere)

1. deroč, nagel, (zelo) hiter, uren, brz, jadrn, silen, silovit, viharen, vihrovit: Pl., Tib., Sil., Vulg. idr., flumen rapidissimum C., torrens V., Sen. ph., amnis H., unda Cu., mare Tib., Mel., rapide dilapsus fluvius Ci., equus O., agmen T., accipiter Gell., ventus, currus, passus O., venenum, virus T. hitro ubijajoč, hitro delujoč, hitro učinkujoč, brzomóren, brzomorílen, axis orbis O., mors Tert., rapidus (hlastno) Eurytion fratrem vocavit V., rapidi feruntur V. silovito oddrvijo, rapide iter conficere Suet., rapidius venire aliquo T.; metaf.: oratio Ci. (v primerjavi s torrens) hitro (urno) tekoči, naravnost deroči, quod cum rapide fertur Ci. šumi kakor deroča reka, rapidus in consiliis L. prehitevajoč, prenagel, prenagljajoč se.

2. grab(ež)ljív, roparski, ropaželjen, divji: ferae O., agmen (sc. canum) O.; metaf. žareč, pekoč, pripekajoč, žgoč, zažigajoč, smodeč, použivajoč: sol V., O., sol rapidus et flagrans Gell., rapidus Sirius, aestus V., flamma, ignis O., rapidus fornacibus ignis V.

razbíti rompre, casser, briser ; (na drobne kose) mettre en pièces (ali en morceaux) , réduire en miettes ; (dno) défoncer ; (vrata) enfoncer

razbiti se (načrti) se réduire (ali être réduit) à néant, (posel) échouer, (upanje) s'effondrer, (letalo) s'écraser (au sol); se casser, se briser, se rompre, se fracasser
ki se rad, hitro razbije cassant, fragile
glavo si razbiti se faire un trou à la tête

re-cēnseō -ēre -cēnsuī -cēnsum in -cēnsītum (re in cēnsēre)

1. pazljivo (pozorno, natančno, temeljito) si ogledati (ogledovati), pregledati (pregledovati), se razgledati (razgledovati), prešte(va)ti
a) kot voj. t.t. (o poveljniku): C., exercitum, legiones L., captivos praedamque recensere L., haec (sc. peditum milia CCXL) in Aeduorum finibus recensebatur numerusque inibatur C., biduo acceptam cladem recensere L.
b) kot držpr. t.t. (o cenzorju): equites (viteze) recensere L., qui recensiti non essent Suet. ki bi še ne bili po cenzusu vpisani v imenik (prejemnikov žita na javne stroške).
c) kot ekonomski t.t. (o gospodarju): pecus et familiam recensere Col., vestem servitiorum et ferramenta bis singulis mensibus recensere Col., vellera ad numerum pecoris recensere Col.; tudi splošno: captivos ordine pisces recensere O.

2. metaf. pregledati (pregledovati) =
a) (v mislih, v duhu) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati) o čem, pregledati (pregledovati), iti skozi kaj: omnem suorum numerum carosque nepotes fataque fortunasque virūm V., ab initio loca haec recensere Q., cum animo suo memoriam alicuius Min.
b) (z besedami) pregledati (pregledovati) = našte(va)ti: fortia facta recensere O., haec Ap.; abs.: referente alio … ipso … recensente Plin. iun.
c) (kritično) presoditi (presojati), pretres(a)ti, oceniti (ocenjevati): ut (sc. poëmata) post recenserentur Gell.
d) pesn. preteči (pretekati), preiti (prehajati): signa recensuerat bis sol sua O.

Opomba: Pt. pf. recēnsītus: Aug., Cl., Front., Prud., Tert.

re-currō -ere -currī -cursum (re in currere)

1. nazaj teči, nazaj leteti, nazaj hiteti, nazaj dirjati: L., Cu. idr., recipe te et recurre Pl., recurrere ad raedam incipiunt Ci., in suos fontes versa recurrit aqua O., iter recurrere O., rure H.; occ.: sol recurrens V. krožeče = recurrentes anni H.

2. priti (prihajati) nazaj, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se: mox bruma (hiems O.) recurrit H., naturam expelles furcā, tamen usque recurret H.

3. metaf.
a) ad easdem condiciones recurrere C., uti eo recurrant C.
b) pribežati, zateči (zatekati) se h komu, iskati pomoči, iskati zavetja pri kom: ad auctores recurrere Q., ad ipsos libros Lact.
c) raztezati se nazaj, (po)seči ((po)segati, (po)sezati) nazaj na kaj, po čem: cur non retro quoque recurreret aequitas eadem? Plin. iun.

Opomba: Pf. recucurri: Paul. Nol.

refrīgerātio -ōnis, f (refrīgerāre) (o)hlajenje, ohlajevanje, ohladitev, ohlada, shladitev: aurae Col., me delectant et refrigeratio et vicissim aut sol aut ignis hibernus Ci.; v pl.: caeli refrigerationes Vitr.

2. lajšanje, blažitev, blaženje, omiljenje, omiljevanje bolezni: Veg.

re-fugiō -ere -fūgī -fugitūrus (re in fugere)

I. intr.

1. (nazaj) (z)bežati, ubežati, uiti (uhajati), uteči (utekati), pobegniti, odnesti jo (glavo, pete), umakniti (umikati) se, izmakniti (izmikati) se: hostes velocissime refugiebant C., acie C. iz bitke, ex caede in castra Hirt., Syracusas Ci., domum Suet., in portum C., ad suos C., ex castris in montem C., in domum atque in tecta L., quadrupes nota intra tecta refugit V.; pesn.: mille fugit refugitque vias V. leta tja in nazaj; metaf.: refugere a consiliis Ci. odstopiti, ab orationis turpidine Ci., timido sanguen refugit Enn., sol medio orbe refugit V. izgine (se skrije) na pol; occ. odmakniti (odmikati) se, umakniti (umikati) se: Col., Mel. idr., visa refugit humus O. se izgublja, refugit a litore templum V., mox zothecula refugit quasi in cubiculum idem atque aliud Plin. iun., quo pridie (sc. mare) refugisset Cu.

2. pribežati, zateči (zatekati) se, uteči (utekati) h komu, kam, (po)iskati pri kom, kje zavetje: L., Stat. idr., ad legatos Ci., ad carminis tranquillitatem tamquam ad portum Petr., ad naturale bonum Auct. b. Alx. —

II. trans.

1. bežati pred kom, od česa: H., Suet., Lucan. idr., id refugisti Ci., refugere instantes Auct. b. Afr., attollentem iras (sc. anguem) V.; pren. uiti (uhajati): memoriam alicuius Col.

2. metaf. bati (plašiti, strašiti) se, (iz)ogibati se koga, česa, umikati se komu, čemu: Sen. ph., Q. idr., foeda ministeria V., viriles contactus, omnem Venerem O., iudicem Ci., a dicendo Ci. ne moči odločiti se, srce komu ne dati, da bi povedal, possum multa referre, ni refugis V.; z inf.: Iust., Sil., Lact. idr., nec te transire refugi O., Lesboum tendere barbiton H.; pesn.: populus vicina iurgia refugit H. (obmejni) topol (meton. = sadilec obmejnega topola) se izogiba prepiru s sosedi.

reloj moški spol (domače reló) ura; kolesje ure

reloj de arena peščena ura
reloj de bolsillo žepna ura
reloj de campana ura, ki bije
reloj de campanario stolpna ura
reloj de comprobación kontrolna ura
reloj despertador budilka
reloj de pulsera, reloj brazalete zapestna ura
reloj de sol, reloj solar sončna ura
reloj taxi taksameter
reloj de (la) torre stolpna ura
reloj de trinquete ura stoparica
caja de reloj ohišje ure
cristal de reloj steklo pri uri
adelantar (atrasar) el reloj pomakniti uro naprej (nazaj)
el reloj (se) adelanta (atrasa) ura prehiteva (zaostaja)
(hacer) arreglar el reloj (dati) popraviti uro
dar cuerda al reloj naviti uro
el reloj da las tres ura bije tri
poner (en hora) el reloj naravnati uro (con po)
el reloj no tiene cuerda ura ni navita
el reloj marca (ali señala) las dos ura kaže dve
en mi reloj son las tres en punto na moji uri je točno tri

re-mētior -īrī -mēnsus sum (re in mētīrī)

1. zopet (nazaj) (iz)meriti, premeriti (premerjati): astra rite V. zopet opazovati (motriti).

2. zopet (znova, ponovno, spet) premeriti, zopet (znova, ponovno, spet) prepotovati, zopet (znova, ponovno, spet) prehoditi, zopet (znova, ponovno, spet) prepluti, zopet (znova, ponovno, spet) se vrniti: mille stadia remetiri Plin., stadia quae remensi sunt Cu., iter remetiri Stat. potovati nazaj, sol non remetitur diem (dnevne poti) Sen. tr.; pass.: iter retro pari ratione remensum est Lucr., pelago (mari) remenso V.

3. pren.
a) zopet (znova, ponovno, spet) premisliti (premišljati, premišljevati), zopet (znova, ponovno, spet) preudariti (preudarjati): dicta ac facta Sen. ph., discrimen transmissum Plin. iun.
b) ponoviti (ponavljati), zopet (znova, ponovno, spet) povedati, zopet (znova, ponovno, spet) pripovedovati: fabulam Ap.

4. zopet (znova, ponovno, spet) da(ja)ti od sebe, zopet (znova, ponovno, spet) se znebi(va)ti: vinum vomitu Sen. ph. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, vina remensus Mart. (s sečem).

5. vrniti (vračati), povrniti mero česa: frumentum pecuniā Q. odtehtati z denarjem; pren. (pass.): in quā mensurā mensi fueritis, remetietur Vulg. s kakšno mero boste merili, s takšno se (vam) bo odmerilo (odmerjalo).