Franja

scentless [séntlis] pridevnik
brez vonja, brez duha
lov brez voha, ki ima slab voh

schandbar sramoten; sramotno slab

schiappa f

1. lesni drobec, lesna iver

2. polovica strojene kože (preden gre v sušenje)

3. pren. zguba; slab delavec, slab igralec

screditare

A) v. tr. (pres. scredito) diskreditirati; vzeti ugled, veljavo; spraviti na slab glas

B) ➞ screditarsi v. rifl. (pres. mi scredito) biti od dobro ime, ugled

Sehschwäche, die, Medizin slabovidnost, slab vid

seudochiste moški spol ljudsko slab dovtip

sfigurare

A) v. tr. (pres. sfiguro) iznakaziti, izmaličiti

B) v. intr. narediti, delati slab vtis; slabo se odrezati, blamirati se

skiff [skif] samostalnik
skif (lahek čoln na dve vesli ali z enim veslom na krmi)
šport enosedežen čoln; slab čoln

slabéti -im, slabel -ela slabiti, onemoćati, gubiti snagu, postajati slab: bolnik vidno slabi; moč, spomin mu slabi

slàbica ž, slàbīš -íša m slabič, slab roj, panj

slabìč -iča m
1. slabić, slabotinja, nemoćnik
2. slab roj
3. loš đak

slabovíden -dna -o slabovidan, koji ima slab vid: slaboviden človek; ispor. drevo v daljavi je slabo vidno

slap-bang [slǽpbæŋ]

1. prislov
nenadoma, nepričakovano; vihravo; na glavo na pete; silovito, bučno

2. pridevnik
silovit, vihrav

3. samostalnik
(= slap-bang shop) sleng slab lokal

snuff¹ [snʌf]

1. samostalnik
slab (sajast, zoglenel) stenj sveče; odrezek zgorelega stenja, utrinek
figurativno žalosten (pre)ostanek

2. prehodni glagol
utrniti (svečo)
figurativno zadušiti, uničiti

to snuff out ugasiti (s prsti), upihniti (svečo); figurativno uničiti (upanje)
neprehodni glagol
pogovorno umreti

to snuff out all opposition zadušiti vso (vsako) opozicijo
to snuff out umreti

sordeō -ēre -uī (—) (sordēs)

1. biti umazan, biti nečeden, biti nesnažen: cui manus materno sordet sparsa sanguine Acc. ap. Non., num tibi sordere videor? Pl., ne sordeat toga Sen. ph., cadum sordentem promere fumo Stat., nulla teneri sordent lanugine vultus Mart., incola sordentium ganearum Gell.

2. pren. biti slabo narejen (izdelan), biti slabe kakovosti (kvalitete), biti nekakovosten (nekvaliteten), biti slabo pripravljen, biti slab, biti malo vreden, biti (pre)neznaten, biti nizek, biti reven (siromašen, ubog): haud sordere visus est festus dies Pl., quasi terrena spolia iam sorderent Iust., iacere et sordere incipiunt Gell., convivium putant inopiā sordere Favorinus ap. Gell., ignobilia nimis et sordentia verba Gell. nizkotne.

3. metaf. biti zaničevan, biti preziran, ne biti čislan, ne ugajati, odbijati, ne mikati (več), izgubiti mik (čar) za koga, videti (zdeti) se komu (pre)neznaten, navda(ja)ti z odporom (gnusom), komu mrzeti kaj: Q., adeo se suis etiam sordere L., sordent tibi munera nostra V., cunctane prae Campo et Tiberino flumine sordent? H., pretium aetas altera sordet H. podvojen čas življenja se mi zdi preneznatno (premajhno) plačilo, sordent prima quaeque, cum maiora sperantur Cu., cur oculis sordet vicina voluptas? Stat., sordebant tibi vilicae Cat., sordebat suis (sc. Protogenes) Plin.

spadellatore m (f -trice) lovstvo žarg. slab strelec

svȁkakav -kva -o
1. vsakršen, različen: -i predmeti; partizani su imali na sebi odjeću svakakva porijekla
2. ekspr. prej slab kot dober: u kolektivu ima i svakakvih radnika

svrdlètina ž velik, slab sveder

sweeten [swí:tən]

1. prehodni glagol
(o)sladkati (tudi figurativno)
figurativno omiliti, ublažiti; odišaviti, parfumirati; pregnati slab vonj (duh), dezinficirati
sleng pomiriti (z denarjem)

2. neprehodni glagol
postati sladek
figurativno omiliti se, ublažiti se

I sweetened the old man with a ten shilling note pomiril sem starca z bankovcem za 10 šilingov
to sweeten toil omiliti, ublažiti garanje (težko delo)

šibéti -im slabiti, postajati slab, nejak, nemoćan