unterbezahlt slabo plačan; unterbezahlt sein imeti prenizke dohodke
unthrifty [ʌnɵrífti] pridevnik (-ftily prislov)
razsipen, potraten, zapravljiv; negospodaren; slabo rastoč, ne uspevajoč; nekoristen, nedonosen
untrimmed [ʌntrímd] pridevnik
nepristrižen, neobrezan, nenegovan (živa meja, brada ipd.); slabo vzdrževan, zanemarjen; neutrnjen (sveča); surov, neotesan (les ipd.); neokrašen, negarniran (obleka itd.); neurejen
untune [ʌntjú:n] prehodni glagol
slabo uglasiti (npr. klavir)
figurativno spraviti v slabo voljo; zbegati, zmešati
untuned neuglašen, razglašen (glasbilo)
unversed [ʌnvə́:st] pridevnik
neverziran, slabo izurjen ali spreten (in v)
neizkušen
unwelcome [ʌnwélkəm] pridevnik
nedobrodošel, slabo sprejet; (stvari) neprijeten, neugoden
unwell [ʌnwél] pridevnik
nezdrav, bolan, bolehav; ki se slabo počuti; ki ima menstruacijo
I am unwell ni mi dobro
Unwohlsein, das, slabo počutje
urtare
A) v. tr. (pres. urto)
1. udariti, udarjati; suniti, suvati:
urtare la testa in uno spigolo udariti z glavo ob vogal
2. pren. vznevoljiti; spraviti v slabo voljo; zjeziti
B) v. intr.
1.
urtare contro, in udariti, zadeti ob
2. pren. naleteti na, trčiti ob:
urtare contro, in ostacoli d'ogni sorta naleteti na vse mogoče ovire
C) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. ci urtiamo)
1. trčiti
2. pren. udariti se, sporeči se:
si sono urtati per una vecchia questione familiare sporekla sta se zaradi starega družinskega spora
Č) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. mi urto) jeziti se, vznejevoljiti se
ùštrk m, mn. ùštrci slabo skopljeno govedo
valētūdō (valītūdō) -inis, f (valēre)
1. zdravstveno stanje, (telesno) počutje: H., Lucr., Plin. idr., quācumque valetudine esset Ci., ad incertos motus valetudinis accedit sceleris consensio Ci., medicus regere valetudines principis solitus T. izmenjujoče se cesarjevo zdravstveno stanje (počutje); z raznimi določili: bona valetudo Ci., adversa L., Cels., Iust., erat tenui valetudine Ci. šibkega zdravja, animi mala valetudo Ci. duševna bolezen, valetudine non bonā ali minus commodā uti C., infirma atque aegrā valetudine uti Ci. biti slab in bolan, imbecillitas, infirmitas valetudinis Ci., prosperitate valetudinis uti N. uživati dobro zdravje, biti deležen dobrega zdravja, biti zdrav.
2. occ. (kot vox media)
a) zdravje: Pl., Col., Plin. idr., valetudo sustentatur notitiā sui corporis et observatione Ci., cui valetudo contingat abunde H., valetudini parere, dare operam Ci., valetudinem amittere Ci. ep., firmare T.
b) bolezen, nebogljenost, oslabelost, slabo počutje: Plin., Plin. iun., Q., Iust. idr., oculorum Ci. ep., nervorum Suet., valetudine premi N., affectus valetudine filius C. bolan, autumnus exercitum valetudine temptaverat C., excusare valetudinem L. ali excusatione valetudinis uti Ci. izgovarjati se z zdravjem, izgovarjati se na zdravje, ob subitam valetudinem L.
3. metaf. (o govoru) zdravost, Zdravje: Ci. (Brut. 64). — Pooseb. Valētūdō Valetúda, Zdravica, boginja zdravja: M.
végéter [vežete] verbe intransitif vegetirati, slabo rasti; životariti; stagnirati
son affaire végète njegova zadeva se nikamor ne premakne
vendicchiare v. tr., v. intr. (pres. vendicchio) trgov. malo prodati, slabo poslovati
verärgern zjeziti, spraviti v slabo voljo
verbacken*1 transitiv porabiti pri peki; slabo speči
verbiestern: sich verbiestern (verirren) zaiti; sich verbiestern in zagristi se v; jemanden spraviti v slabo voljo
verdrießen vznejevoljiti, spraviti/spravljati v slabo voljo; sich etwas nicht verdrießen lassen ne dati si pokvariti
vergrämen spraviti v slabo voljo, vznejevoljiti
verkaufsschwach ki se slabo prodaja
vinasse [vinas] féminin tropinsko vino, patoka, slabo vino
sentir la vinasse dišati po tem vinu