Franja

denga samostalnik
medicina (bolezen) ▸ dengue betegségTrenutno potekajo programi za razvoj cepiva proti dengi, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe. ▸ Most folynak a dengue betegség elleni védőoltás kifejlesztését célzó programok, melyek mind a négy típust lefedik majd.
Denga včasih vpliva na številne druge sisteme v telesu, bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi mrzlice denge. ▸ A dengue betegség néha számos más rendszer működésére is kihat a szervezetben, akár önmagában, akár a dengue-láz klasszikus tüneteivel együtt.
Klasifikacija Svetovne zdravstvene organizacije leta 2009 mrzlico denga razvrsti v dve skupini: nezapleteno in hudo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet 2009-ben két típusra osztotta a dengue-lázat: szövődménymentes és súlyos típusra.
Denga se lahko prenese tudi prek okuženih izdelkov iz krvi in prek darovanja organov. ▸ A dengue fertőzött vérkészítmények és szervátültetés útján is terjedhet.
Običajno so ljudje, ki so okuženi z virusom denga, brez simptomov (80 %) ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov. ▸ A dengue vírussal fertőzött emberek általában tünetmentesek (80%) vagy olyan enyhe tüneteket produkálnak, mint a szövődménymentes láz.
Sopomenke: mrzlica denga

devet [é] neun
devet in pol neuneinhalb
star devet ur/ dni/tednov/mesecev/let neunstündig/neuntägig/ neunwöchig/neunmonatig/neunjährig
na vsakih devet ur/dni/tednov/mesecev/let neunstündlich/neunwöchentlich/neunmonatlich/neunjährlich
ura je devet es ist neun Uhr
ob devetih um neun Uhr
je pol devetih es ist halb neun
devet skupaj/z devetimi udeleženci zu neunt
| ➞ → deset

dindon [dɛ̃dɔ̃] masculin puran, purman; figuré, familier bedak

se pavaner, se rengorger comme un dindon šopiriti se, košatiti se kot puran
être le dindon de la farce biti žrtev slabe, grde šale ali prevare
le dindon fait la roue puran razprostre rep v kolo
est-ce que nous avons gardé les dindons ensemble? sva krave skupaj pasla?

Diogenēs -is, acc. -em in -ēn, m (Διογένης) Diogen,

1. D. (Apollōniātēs) Diogen iz Apolonije na Kreti, naravoslovec jonske šole, Anaksimenov učenec, avtor knjige περὶ φύσεως, kjer uči, da je zrak prvina vesoljstva: Ci.

2. D. (ὁ Κύων), kiniški filozof, Antistenov učenec v Atenah, roj. l. 404 v Sinopi, umrl l. 323 v Korintu: Ci., Val. Max., Iuv.

3. D. (ὁ Βαβυλώνιος) iz Selevkide, stoik, Hrizipov učenec, Karneadov in Lajlijev (Laelius) učitelj, poslanec v Rimu l. 155 skupaj s Karneadom in Kritolajem: Ci.

4. prijatelj Marka Kajlija Rufa: Ci.

5. grški kipar: Plin.

6. grški slikar: Plin.

dnevni metulji stalna zveza
zoologija Rhopalocera (vrsta metuljev) ▸ nappali lepke
Kadar dnevni metulji počivajo, zložijo krila skupaj in pokonci. ▸ A nappali lepkék pihenés közben függőleges csukják össze a szárnyaikat.

dobavi|ti (-m) dobavljati liefern
dobaviti skupaj z drugim blagom mitliefern
dobaviti ločeno apart liefern
dobaviti naknadno nachliefern

drèk (drêka) m vulg.

1. (blato, govno, iztrebki) merda, stronzo, sterco; escremento, feci

2. (ničvredno, nepomembno) merda, stronzo

3. (neprijeten, zapleten položaj) merda:
biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo

4. (za izražanje zanikanja ali zelo majhne mere) fico secco, merda:
me pa res drek briga non mi importa un fico secco
(za izražanje omalovaževanja) drek je vse skupaj è tutt'una merda
(za izražanje omalovaževanja v medmetni rabi) drek pa taka zabava che festa di merda!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse en drek fa lo stesso
biti za en drek non valere un fico secco
pritoževati se za vsak drek protestare per ogni nonnulla

dréti¹ (dêrem) imperf.

1. scorrere, correre velocemente, precipitosamente

2. pren. correre (precipitosamente), precipitarsi:
dreti skupaj venire correndo, di corsa
dreti v propad andare in rovina
dreti za kom impazzire, andare pazzo per qcn.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

drobencljati glagol
1. (fizično premikati se) ▸ tipeg, lépdegél
Ozrl se je po stavbah in učencih, ki so drobencljali okoli. ▸ Körbenézett az épületeken és a körülötte tipegő tanulókon.
Sredi dopoldneva sta spila kavo v topli kavarnici in opazovala mimoidoče drobencljati skozi mraz. ▸ A délelőtt közepén kávét ittak egy apró, szívélyes kávézóban, és figyelték, hogyan tipegnek a járókelők a fagyban.

2. lahko izraža negativen odnos (o delovanju, aktivnosti) ▸ tipeg, lépdegél
In bi takole družno vsi skupaj drobencljali referendumu zmagovito naproti, če ga ne bi še bolj lomili ravno - zagovorniki. ▸ És így mindnyájan közösen tipegtünk volna a győztes népszavazás felé, ha nem éppen annak szószólói baltázták volna el még jobban.
Njene misli so še vedno drobencljale po robu zavesti, v tistem napol budnem stanju, ki ga prepredajo sanje in resničnost. ▸ A gondolatai még mindig a tudat határán lépdegéltek, abban a félig éber állapotban, amelyet az álmok és a valóság elemei szőnek át.

drúžba sociedad f ; compañía f

v družbi (skupno, skupaj) en común
v dobri družbi en buena compañía
visoka družba la buena (ali alta) sociedad
slaba družba malas compañías
družba z omejeno odgovornostjo compañía (ali sociedad) (con responsibilidad) limitada (kratica: S. Ltda.)
delniška družba sociedad por acciones, sociedad anónima
navigacijska (plovbna) družba compañía de navegación
komanditna družba sociedad comanditaria, sociedad en comandita
letalska družba compañía aérea (ali de aviación)
zavarovalna družba sociedad (ali compañía) de seguros
potujoča gledališka družba compañía ambulante
zaključena družba círculo m privado
delati družbo komu hacer compañía a alg
najti družbo encontrar compañía
ustanoviti družbo fundar (ali establecer) una sociedad
razpustiti (trgovsko) družbo disolver (ali liquidar) una sociedad
rad sem v tvoji družbi me agrada tu compañía

drž|ati¹ (-im) prijeti

1. halten (za an, za roko an/bei der Hand); (tudi v pomenih: zadrževati, vzdrževati, braniti vojska, ne prelomiti (besede), ne puščati - posoda, trajati - vreme, ne popustiti - žebelj); -halten (odprto [offenhalten] offen halten, zaprto zuhalten, toplo [warmhalten] warm halten, hladno kühlhalten, na kratko (z denarjem) [kurzhalten] kurz halten, [knapphalten] knapp halten, naravnost [geradehalten] gerade halten, navzgor emporhalten, narazen [auseinanderhalten] auseinander halten, skupaj zusammenhalten, [beieinanderhalten] beieinander halten, figurativno [zueinanderhalten] zueinander halten, stran od česa abhalten von, weghalten, v negotovosti hinhalten, pod kaj unterhalten)
držati dieto Diät halten
figurativno držati gobec den Mund halten, die Klappe halten
držati korak (z) Schritt halten (mit), Tritt halten (mit), mithalten (mit)
figurativno držati na povodcu gängeln, am Gängelband führen
držati položaj die Stellung halten
držati proč od sebe figurativno sich vom Leibe halten
držati razdaljo (od) Abstand halten von
figurativno držati s kom stehen zu (jemandem), (jemanden) unterstützen, es mit (jemandem) halten
držati smer pri vožnji: Spur halten, pri plovbi: den Kurs halten
držati takt taktfest sein, Takt halten
držati v tajnosti geheim halten, nichts verlauten lassen von
figurativno držati v šahu in/im Schach halten
figurativno držati na vajetih (brzdati) zügeln
držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
držati pesti za koga (jemandem) die Daumen drücken
trdno držati fest halten, figurativno fest im Griff haben
držite tatu! haltet den Dieb!

2. steber: tragen, stützen

3.
držati se sich halten, sich anhalten, sich festhalten (za an)
držati se drug drugega aneinander festhalten
držati se ob strani sich abseits halten
držati se stran od česa/koga (einer Sache/jemandem) fernbleiben

4.
Drži se! Nicht nachlassen!
| ➞ → držati se¹, ➞ → imeti (govor, predavanje, v zalogi), ➞ → gojiti/rediti (živali), ➞ → križem

držáti to hold; (podpirati) to support; (zadrževati) to retain, to keep, to hold; (vsebovati) to contain, to hold, to keep; (imeti v posesti) to possess; (trajati) to last, to hold out

držáti besedo to keep one's word
držáti koga za besedo to keep someone to his word
to ne drži (figurativno) this doesn't hold water
držáti jezik to hold one's tongue, to keep quiet, pogovorno to be mum, to shut up
drži jezik! pogovorno shut up!, pipe down!, button your lips!
držáti korak s to keep pace with, to keep up with
led ne drži the ice breaks
led še ne drži the ice won't hold yet
pravilo drži the rule holds good
Drži? - Drži! A bargain? - Sold!
držáti koga na kratko to keep a tight hold (ali rein) on someone
kam drži ta pot? where does this road lead?
držáti koga za roko to hold someone by the hand
držáti koga na tekočem to keep someone well-informed; to keep someone well posted
držáti s kom to side with someone, to stick by someone, to be on someone's side
držáti ravnotežje to keep one's balance
trdno držijo skupaj they are as thick as thieves
držáti z vsakim to run with the hare and hunt with the hounds
držáti (imeti) na zalogi to keep in stock
bo vrv držala? will the rope hold?
držáti red to keep order
držáti v pripravljenosti to keep ready
držáti trdnjavo to hold a fortress
držáti se to hold oneself, to maintain oneself; to keep
držáti se česa to stick to something, to hold on to something
držáti se ukazov to keep to one's orders
ta barva se ne drži this colour runs, this is not a fast colour
cene se držé prices remain steady
držáti se léve (desne) (strani) to keep left ali to the left (right ali to the right)
moj oče se (zdravstveno) dobro drži my father carries his age well, my father is well preserved
ta jabolka se dobro držé these apples keep well
pokonci se držáti to hold oneself straight
vreme se drži the weather holds
vreme (se) ne bo držalo the weather will not hold
krčevito se česa držáti to stick to something through thick and thin
trdnjava se drži (upira) the fortress holds out (ali resists)
držáti se proč (od) to keep aloof (from)
kislo se držáti to pull a sour face
in to drži (velja) tudi za... and this holds true for... as well

duplex -icis, abl. sg. -ī in (pesn. tudi) -e, n pl. -ia -ium, adv. dupliciter (prim. gr. δίπλαξ dvogub)

1. dvogub(en), dvakraten, dvodelen: d. amictus V. ali pannus H. ki se ogrne v dveh plasteh, spina V. dvodelna hrbtenica = široka, tako da se zdi dvojna, cum duplice ficu H. z razcepljeno in posušeno smokvo, duplices tabellae O., Suet. dvodelna pisalna deščica.

2. dvojen, dvojnat: clavi Ca. dvojne moči (gen. sg.), duplici amiculo circumdatus N. ogrnjen v plašč iz dvojne tkanine (ali po drugih: v plašč, ki se ogrne v dveh plasteh), reliqua pars accusationis duplex Ci. se deli na dvoje, duplex rei publicae dedecus Ci., quaestus duplex unius missionis Ci., d. murus C., fossa C. dvojen jarek, dva jarka, duplici dentalia dorso V., d. ius H. iz več sestavin pripravljena omaka, d. iudicium Q. iz dveh zborov, d. leges Q. iz dveh delov sestoječi, dupliciter homines deiciuntur Ci. ep., dupliciter delectatus sum tuis litteris Ci. ep., confertae nubes umentia mittere certant dupliciter Lucr.; pesn. (o dveh stvareh, ki stojita skupaj) = oba, obe: duplices tendens ad sidera palmas V.

3. = duplus dvojen, dvakraten, dvakrat tolik(šen), še enkrat toliko: stipendium C., frumentum L. dvojni obrok žita, fenus Pr., mercedes Q., duplicia ferramenta, quam numerus servorum exigit Plin.; subst. duplex -icis, n dvojina = dvakrat toliko, še enkrat toliko: ego post tibi reddam duplex Pl., duplex centurioni dedit L.

4. pren.
a) (o osebah) dvoličen = hinavski, lokav, zvit: cursus duplicis … Ulixei H., Amathusia Cat.
b) (o besedah) dvoumen: verba dubia et quasi duplicia Q.

écumer [eküme] verbe transitif posneti ali odstraniti peno (le sirop s sirupa); figuré odnesti, kar je dobrega, pobrati (dobre stvari); verbe intransitif biti pokrit s peno; peniti se (de rage od jeze)

écumer les mers gusariti na morju
écumer des nouvelles pobirati, skupaj znašati novice

effort [efɔr] masculin napor, trud, prizadevanje; poskus

faire des efforts prizadevati si
faire tous ses efforts napeti vse sile
ne reculer devant aucun effort nobenega truda se ne ustrašiti
être soumis à des efforts contraires (figuré) biti izpostavljen nasprotujočim si vplivom
faire un effort désespéré obupno si prizadevati
se donner, attraper un effort (familier) pretegniti se, dobiti kilo
faire un effort sur soi-même (figuré) skupaj se vzeti
sans effort brez truda
effort intellectuel umski napor
un partisan du moindre effort pristaš manjšega napora, lenuh
faire un grand effort zelo se truditi

èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

entre med, pod, pri, v

entre dos luces v somraku
entre tú y yo midva (skupaj)
cien hombres, entre marineros y soldados sto mož, deloma mornarji, deloma vojaki
entre día čez dan
entre tanto (= entretanto) medtem
entre tanto que dokler ne
entre lobo y can ne krop ne voda
entre rojo y azul vijoličast
entre difícil y costoso deloma težaven, deloma drag
30 entre 5 a 6 pet v trideset gre šestkrat
tal pensaba yo entre mí tako sem si mislil pri sebi
hablando para entre los dos med nami rečeno
entre que (= mientras) medtem ko

éprouver [epruve] verbe transitif preizkusiti; poskusiti, preskušati; figuré prizadeti; pretrpeti, skusiti, (ob)čutiti; doživeti, biti izpostavljen (quelque chose čemu)

la perte de son père l'a bien éprouvé očetova smrt ga je zelo priza-dela
éprouver de l'affection, de l'amour pour quelqu'un občutiti nagnjenje, ljubezen do koga
éprouver de la honte, un regret, un besoin, un désir občutiti sram(oto), obžalovanje, potrebo, željo
éprouver une déception doživeti razočaranje
éprouver des difficultés de paiement zabresti v plačilne težave
éprouver de l'étonnement biti začuden, začuditi se
éprouver les joies de quelqu'un skupaj s kom se veseliti
éprouver des malheurs doživeti, imeti nesrečo
éprouver des pertes pretrpeti, imeti izgube
il a éprouvé, à ses dépens, qu'on ne pouvait se fier à eux skusil je na lastni koži, da jim ni mogoče zaupati

ēssere^*1

A) v. intr. (pres. sono)

1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?

5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič

7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

B) (v raznih predložnih zvezah)

1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati

2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal

3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi

et, adv. in conj. (prim. áti = gr. ἔτι, lat. at- v atavus, sl. od).

I. adv. osnovni pomen tudi; klas. redko in le pred zaimki, posameznimi izrazi in v posebnih obratih, npr. et hic, et ille, et ipse, et alii, et nunc, nam et, sed et, simul et Ci. idr., verum igitur et extremum Ci., et illud videamus Ci., natus et ipse deā V., fecerat et lupam V. tudi še; stopnjevanje = etiam, celo: calamitosus Deiotarus, qui et ab eo, qui in isdem castris fuerit, … accusetur! Ci.; stopnjevanje, dopustno pri participu: timeo Danaos et dona ferentes V. tudi če (celo če) nosijo darila; adv. okrepljen z drugimi členicami: et etiam ali et quoque tudi še: addam et illud etiam Ci., multa quoque et bello passus V.; nec non et Tyrii V. in tudi; et quidem seveda tudi, pa tudi: cruciatus est Trebonius: et quidem a Carthaginiensibus Regulus Ci.

II. conj.

1. in, ter, pa, in tudi, in hkrati, in vrh tega, in povrh, veže besede in stavke, puščajoč vsakemu delu njegovo vrednost: mater tua et soror a me diligitur (= ta in ona, vsaka zase) Ci., quoad possem et liceret Ci., magnum et grave bellum C., cuius pater regnum in Sequanis … obtinuerat et a senatu populi Romani amicus appellatus erat C., maior et qui prius imperitaret L. Najstarejša vezalna členica que veže dele s celoto ali celoto z deli, povzemajoč skupaj spadajoče vezane pojme v enoto: senatus populusque Romanus Ci. idr. (t.j. iz obeh sestavljena rimska zakonodajna oblast), terra marique, ferro ignique ali igni ferroque, coniuges liberique Ci. idr. Klas. in poznejša lat. te razlike ne poznata več, in in que sta si popolnoma enaka; le v pravkar omenjenih stalnih izrazih (senatus populusque Romanus itd.) je que ohranil prvotni pomen. Za atributi multi, pauci, unus se et ne sloveni: multae et magnae difficultates C. mnoge velike težave, mnogo velikih težav, unus perangustus aditus C. V zvezi hendiady-oin: ratio et cogitatio Ci. pametno mišljenje, ardor et impetus C. ognjevit (silen) napad, poscere et flagitare Ci. odločno zahtevati, relinquere et deserere Ci. nezvesto zapustiti, aequus et par, aequales et pares (virtutes) Ci. čisto enak(e). Za zanikani et se rabi nec (neque), gl. neque; če ni zanikana cela misel, ampak samo ena beseda, se rabi et non: dicam eos miseros, qui nati sunt, et non eos, qui mortui sunt Ci. Ponavljani veznik: et — et in — in, po eni strani — po drugi strani, deloma — deloma, kakor — tako: et discipulus et magister perhibebantur improbi Pl., et in patre et in filio Ci., amicitia et prodest et delectat Ci., quis non dolet interitum talis et civis et viri? Ci., et mari et terrā N. ali (pesn.) multum ille et terris iactatus et alto V. (v teh zvezah je vsak del posebej poudarjen, v zvezi terra marique sta dela povzeta v celoto); v mnogovezju et—et—et in — in — in: quo facilius et huius hominis innocentissimi miserias et illorum audaciam cognoscere possitis et rei publicae calamitatem Ci., at sunt morosi et anxii et iracundi et difficiles senes Ci., et antiquitate generis et gloriā maiorum et summā industriā florebat N. Več kot tročlene zveze se dajo vedno razstaviti v dvočlene. Ret. (redko) et—que in que—et: officia et reservata praetermissaque Ci., laudesque et grates egit L., aliusque et idem H. (drug in vendar) isti; tudi et—et—que ali et—et—atque: V. Če je en člen zanikan, stoji nec (neque) — et ne le ne — ampak, oz. et — nec (neque) ne le — ampak tudi ne: nec miror et gaudeo Ci., amicitias neque facile admisit et constantissime retinuit Suet., et rem agnoscit nec hominem ignorat Ci., intellegitis Pompeio et animum praesto fuisse nec consilium defuisse Ci. Če je le ena beseda zanikana, stoji et non: Manlius et semper me coluit et a studiis nostris non abhorret Ci.

2. et v posebnih pomenih in zvezah
a) in tako, in zato, in torej, in potemtakem: pons est interruptus et reliqua multitudo equitum interclusa C.
b) in sploh, skratka: studiose ab iis siderum magnitudines, intervalla, cursūs anquirebantur et cuncta caelestia Ci., Chrysippus et Stoici, Pericles et (omnes) Athenienses Ci., pronuntiabat dulci et proprio quodam oris sono Suet.
c) pojasnjujoč, poseb. kadar se že povedana misel s poudarkom ponovi = in sicer, in to, in posebno, namreč: peto id a tribuno plebis et a Curione tribuno Ci., magna vis est conscientiae et magna in utramque partem Ci., vives, et vives ita, ut vivis Ci., errabas, Verres, et vehementer errabas Ci., loco iniquo et leniter declivi C., id et facile effici posse N., molemque et montes insuper altos imposuit V., sola domum et tantas servabat filia sedes V., audieras, et fama fuit V. namreč, kajti, nullane habes vitia? immo alia et fortasse minora H. in sicer menda manjše, formam aedificiorum novam excogitavit, et ut ante insulas … porticus essent Suet.; iron.: dixit publice data drachmarum CCVI milia et dixit tantum Ci.
č) potrjujoč = in zares, in v resnici, in seveda: Ci., Suet., ad triumphum decessit Romam Papirius Cursor et fuit vir dignus omni bellica laude L.
d) predhodni misli pritikajoč nasprotje = in vendar, in pri (vsem) tem, in kljub temu: magister summa iam senectute est et cotidie commentatur Ci., quod (canorum in voce) equidem adhuc non amisi, et videtis annos Ci.; tako tudi pred vprašanji nejevolje, zavzetosti, navdajanja, zlasti v zvezi s quisquam: et mirabimur? Ci. in vendar naj se (pri tem še) čudimo? et quisquam dubitabit, quin huic hoc tantum bellum transmittendum sit … ? Ci., una cum gente tot annos bella gero, et quisquam numen Iunonis adorat? V. in (ker je to tako) kdo bo … častil? et quisquam ingenuas etiamnunc suscipit artes … ? O.
e) protivno za nikalnim stavkom = sed, ampak, temveč: animo non deficiam et id, quod suscepi, perferam Ci., nulla nobis societas cum tyrannis et potius summa distractio est Ci., id medici non tacuerunt et ad Dionysium sermonem rettulerunt N., populi potentiae non amicus et optimatium fautor erat N.
f) v silogizmu (logičnem sklepu) = atqui no pa: qui autem in morbo sunt, sani non sunt; et omnium insipientium animi in morbo sunt: omnes insipientes igitur insaniunt Ci.
g) časovno (= cum inversum), poseb. za predhodnimi iam, nondum, vix ipd. = kar, in že, in takoj, (in) tedaj, tedaj pa: vix prima inceperat aestas et Anchises dare vela iubebat V., straverunt aequora venti et rursus vocat auster in altum V., dixit et refulsit V., dixerat ille et iam auditur V., dic mihi … et eris mihi magnus Apollo H., impinge lapidem et dignum accipies praemium Ph., simul haec effatur, et testatur Lucan., sic fatus, et auras dissipat hasta tremens Stat., Semele vix dona … collo induit, et fallax intravit limina Iuno Stat., nondum quartus a victoria mensis, et libertus … vetera odiorum nomina aequabat T., pauci dies, et liber principis servus Plin. iun., tene hunc cursum, et probabitur experimento Plin. iun.
h) za besedami, ki izražajo enakost, podobnost ali različnost (npr. aeque, idem, par, similis, alius idr.) = atque (prav tako) kakor, ko: tu mihi es germanus pariter corpore et animo Ter., nisi aeque amicos et nosmet ipsos diligamus Ci., omnia fuisse in Themistocle paria et in Coriolano Ci., non alia (eadem) causa est aequitatis in uno servo et in pluribus Ci., aliter homines, aliter philosophos loqui putas oportere, aliter doctos et indoctos? Ci., similem sibi videri vitam hominum et mercatum eum Ci., haec eodem tempore Caesari mandata referebantur, et legati ab Haeduis et a Treveris veniebant C., non eadem nobis et illis necessitudo inpendet S., nota nobilitas viri et virtus omnibus erat Iust.

Opomba: Veznik et pesn. zapostavljen: fessi et parvae succedimus urbi V., Danaûm et, si fata fuissent, ut caderem meruisse manu V.