Franja

needs [ni:dz] prislov (samo z glagolom must)
nujno, brezpogojno

he needs must go on mora brezpogojno iti
he must needs go away just now prav treba mu je iti prav sedaj
needs must when the devil drives sila kola lomi

nekvalificíran

nekvalificíran delavec unskilled worker
nekvalificírani delavci, nekvalificírana delovna sila the unskilled; unskilled labour

ne-que in (po sinkopi pred soglasniki) nec (iz ne [= non] + -que; neque, nec torej = in ne) vezni nikalni part., ki se ne ločita niti po pomenu niti v rabi. Uporabljata se

I.

1. v pomenu in ne, tudi ne, kadar se navezuje pojem ali misel, ki jo izrečemo nikalno: totum sudor habebat corpus nec respirandi fit copia Enn., quia non viderunt nec sciunt Ci., Orgetorix mortuus est neque abest suspicio … quin … C. Pri tem se vezna moč, ki se skriva v neque (nec) = et non pogosto nanaša na ves stavek, zanikanje pa le na eno besedo, in to zlasti v govornih obratih nec idcirco minus, nec eo minus, neque eo secius, neque eo magis: neque iam longe abesse (sc. Belgarum copias) cognovit C. = et cognovit non iam longe abesse … perii nec notis ignibus arsi O. = perii et arsi non notis ignibus, nulla dant praecepta dicendi, nec idcirco minus, quaecumque res proposita est, suscipiunt Ci. = et idcirco non minus … suscipiunt, neque eo secius adulescentem invit N. = et adulescentem eo non secius invit. Z neque (nec) se radi povezujejo še drugi vezniki kakor: neque (nec) vero Ci. idr. (poklas. sed neque (nec) Q.) in res ne, in resnično ne, pa tudi ne, toda tudi ne, neque autem Ci. in vendar ne, neque (nec) tamen Ci. idr. in pri vsem tem ne, in vendar le ne, neque etiam Ci. idr. in celo … ne, in še … ne, nec quidem L. (in poznejši pisci) niti ne; z neque (nec) nōn (tudi necnon) Ci. in gotovo (nedvomno, neizpodbitno), nec nōn etiam, nec nōn et Varr., V., Plin., idr. in gotovo tudi, nec nōn tamen, Ci., O. idr. in gotovo vendar (pozitivni pojem se posebej poudarja); v neklas. lat. in pri pesnikih pa rabijo omenjene zveze zgolj za vključevanje (zlasti pri naštevanju) = in tudi, kakor tudi, prav tako (tudi): greges gallinarum, pavonum nec non glirium Varr., nec non et Tyrii frequentes convenere V. S prelaganjem zvez neque quisquam, neque ullus, neque quidquam, neque unquam, neque usquam idr. združuje sl. zanikanje z ustreznimi zaimenskimi besedami (in nihče, in nič, in nikoli, in nikjer), poleg tega pa še poved samo zanika s posebno nikalnico (ne): neque ex castris Catilinae quisquam omnium excesserat S. in izmed vseh ni nobeden … odšel, neque cuiusquam imperio obtemperaturos Ci. in da ne bodo pokorni povelju nikogar, neque quidquam unquam postulabit Ci. in nikoli ne bo ničesar zahteval. Včasih kaže neque (nec) na kak zanikan pojem, ki bi ga bilo treba v stavku ponoviti: nostri (Epicurei) Graece fere nesciunt nec (= nesciunt) Graeci Latine Ci., nihil tuā vitā esse iucundius neque (= nihil) carius Brutus in Ci. ep., nihil ex ea familia triste nec superbum timebat L. Komediografi postavljajo pred glavni pojem še posebno nikalnico, čeprav zanikanje, ki ga izraža neque (nec), že dovolj zanika vso poved: neque tuas minas non pluris facio Pl., neque ea ubi nunc sit nescio Pl. tudi ne vem, kje neki je sedaj.

2. kadar se navezuje zanikana misel ali zanikan pojem s posebnim ozirom na predhodno poved, ki naj se
a) razširi = in tudi ne, pa tudi ne, sploh ne: Val. Fl., Stoicum est quidem nec admodum credibile Ci., neque id moderate tantum faciamus, sed etiam necessario Q.
b) pojasni ali utemelji = namreč ne, zakaj (kajti) ne; včasih tudi omeji s pojasnilom = in sicer ne (poseb. s sed): nuntii nobis tristes nec varii venerunt Ci., erant in eo plurimae litterae, nec eae vulgares, sed interiores quaedam Ci., neque hominem nobilem non suā ignaviā, sed ob rem publicam in hostium potestate relictum iri S., saxis nec modicis … sed quod cuique temere trepidanti ad manum venisset … utebantur L.
c) iz nje sklepa = in tako ne, in torej, (tedaj) ne, in potemtakem ne: neque intellegunt se rerum illarum fundamenta subducere Ci., nec deerunt, qui filios concupiscant Plin. iun.
d) ali se ji nasproti postavi nasprotujoča misel = in nasproti; ne, nasprotno; pač ne, in vendar ne, pa ne, tudi tako ne: Q., Plin. iun., nec satis ad obiurgandum causae Ter., conscripsi epistulam noctu: nec ille ad me rediit Ci. ep., voluit eum de provincia depellere et ipse ei succedere, neque hoc per senatum efficere potuit N., nostri in hostes impetum fecerunt atque eos in fugam dederunt neque longius prosequi potuerunt C., aetas tantummodo quaestui neque luxuriae modum fecerat S., quorum consulatus popularis sine ulla patrum iniuria, nec sine offensione fuit L., (sc. Agricola) verecundiā in praedicando extra invidiam nec extra gloriam erat T.

3. za izražanje stopnjevanja (kaže na že omenjen ali v mislih dodan pojem) = (kakor) tudi ne, še … ne ali niti ne (= ne … quidem), nikakor ne, celo ne, prav tako malo: Col., Suet., Iust., loquitur nec recte Pl. nikakor ne, ea sublata tota sunt, nec mihi magis quam omnibus Ci., non modo Sunium superare, sed nec extra fretum committere mari se audebant L., interrogatus, an facta hominum deos fallerent, nec cogitata, inquit Val. Max., sed nec barbaros fefellit subductus ex acie (sc. rex) Cu., nullo genere homines mollius moriuntur, sed nec diutius Sen. ph., illud enim nec di sinant Plin. iun., quamquam neque insignibus lugentium abstinerent, altius animis maerebant T. —

II. Sredi 5. stoletja pr. Kr. se je nec vedno uporabljal v pomenu nikalnice non (que je izgubil svojo vezno moč; prim. namque): si adgnatus nec escit (= non erit), gentiles familiam habento Tab. XII ap. Gell.; prim.: alter, qui nec (= non) procul aberat L. Ta raba se je ohranila v sklopih kakor: neg-lego, neg-otium, nec-opinans, nec-opinatus, nec-dum (neque-dum), nadalje tudi v stalni zvezi: neque enim namreč ne, zakaj (kajti) ne: Ci. idr., neque enim tu is es, qui, qui sis, nescias Ci. ep. —

III. (v anaforični soodnosnosti) neque … neque, nec … nec, nec … neque, neque … nec ne … ne, niti … niti, kakor ne … tako ne: Pl., Ter., Enn. idr., neque excogitare neque pronuntiare multa possum Ci., nec meliores nec beatiores esse possumus Ci., nec vi nec clam nec precario Ci.; v stavkih kot npr.: neque terror nec vis, nec spes nec metus, nec promissa nec minae, nec tela nec faces Ci. so členi parni: niti strah niti sila, niti up niti bojazen, niti obljube niti grožnje itd. Drugemu členu se pridružujejo še kaki členi kakor: neque … neque tamen niti … pa tudi ne: neque expeditissimam dimicationem putamus neque tamen refugiendo commissuri sumus, ut maius detrimentum res publica accipere possit Plancus in Ci. ep.; neque … neque vero (redko neque … neque autem) niti … še manj pa: neque huic vestro tanto studio neque vero huic tantae multitudini deero Ci., neque enim tu is es, qui arbitrere, neque autem ego ita sum demens Ci.; nec (neque) … ne … quidem niti … še … ne: donativum militi neque Mucianus prima contione nisi modice ostenderat, ne Vespasianus quidem plus civili bello obtulit quam alii in pace T.; tako tudi: nec (neque) … nec (neque) … ne … quidem niti … niti … še … ne: nec postulantibus nec cogitantibus, ne optantibus quidem nobis Ci., neque animadvertere neque vincire, ne verberare quidem nisi sacerdotibus permissum T.; pa tudi obratno: (neque) še … ne … in tudi ne, še … ne … še manj pa, še … ne … in celo ne, še … ne … in prav tako malo: ut ne morte quidem Aeneae, nec deinde … movere arma aut Mezentius Etruscique aut ulli alii accolae ausi sint L. Pred prvim soodnosnim členom včasih stoji kaka nikalnica, ki ne zanika ničesar (enako kot v sl.): non prae lacrimis possum reliqua nec cogitare nec scribere Ci. ep. ne morem … niti … niti … , nihil me nec subterfugere voluisse reticendo nec obscurare dicendo Ci., nulla enim vitae pars neque publicis neque privatis neque forensibus neque domesticis in rebus … vacare officio potest Ci., nihil tam nec inopinatum nec insperatum accidere potuit L.; redkeje stoji et pred nec: nec torpere quidam et nec pugnae meminisse nec fugae L. Nikalnemu neque (nec) v soodnosnosti pogosto ustreza kak trdilni členek: neque … et ne … temveč, ne … marveč, sicer ne … pa, nekaj ne … nekaj: neque omnia dicam et leviter unum quidque tangam Ci.; tudi obratno: et … neque sicer … pa ne, nekaj … nekaj ne, deloma … deloma ne: patebat via et certa neque longa Ci., et iste hoc concedit neque potest aliter dicere Ci.; celo: neque … et non (če spada non le k posamezni besedi): Ci., neque … que (ki se mu včasih pridruži še potius) ne … nasproti pa, nikakor ne … temveč: neque satis militibus confidebat spatiumque interponendum putabat C., quae neque dant flammas lenique tepore cremantur O.; neque (nec) aut … aut (zlasti pri zgodovinarjih priljubljen govorni obrat = neque … neque) niti … niti: nec aut Persae aut Macedones dubitavere Cu.; nam. trikratnega neque se uporablja tudi neque … neque … aut: neque loco neque mortali cuiquam aut tempori satis credere S.

new¹ [nju:] pridevnik
nov; svež (kruh, mleko), mlad (krompir, vino); neizkušen, nevajen; neznan (to komu)
jezikoslovje moderen

avstralsko new chum nov naseljenec
New England Nova Anglija, šest vzhodnih držav v ZDA (Connecticut, Massachusetts, Rhode Island, Vermont, New Hampshire, Maine)
New Egyptian koptovščina (jezik)
New Deal Rooseveltov progresivni program za ekonomsko in socialno obnovo ZDA po veliki krizi l.1929.
the New World novi svet, Amerika
New Testament nova zaveza
figurativno new blood sveža kri, življenjska sila
new departure popolna sprememba starih navad
as good as new skoraj nov
to lead a new life živeti drugačno življenje
astronomija new moon mladi mesec
figurativno new man prerojen človek
to put on the new man; ali to turn over a new leaf začeti novo življenje, poboljšati se
new woman moderna žena
an old dog can't learn new tricks star človek ne spremeni svojih navad

neznansk|i (-a, -o) immens, ungeheuer, ungeheuerlich; sila, veselje: unbändig; Riesen-, Heiden- (strah die Riesenangst, Heidenangst, sila/moč die Riesenkraft); himmel- (visoko himmelhoch, oddaljen himmelweit entfernt)
neznanska vsota die Unsumme

nosílen (-lna -o) adj.

1. portante:
nosilni jermen spallaccio
nosilni jarem bilanciere
nosilni ročaj manico

2. teh. portante, di sostegno, di supporto:
nosilni steber supporto principale
nosilna konstrukcija struttura portante
grad. nosilna greda travata

3. (glavni, najpomembnejši) principale, centrale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fot. nosilna folija foglia di supporto
grad. nosilna plast strato portante
aer. nosilna ploskev letala piano, superficie portante
teh. nosilna raketa (razzo) vettore
geol. nosilna sila reke forza (di trascinamento) della corrente
elektr., fiz. nosilna vrv (pri žičnici) cavo portante
nosilni val onda portante
strojn. nosilni ležaj reggispinta
nosilni jermen spallaccio
arhit. nosilni kamen cuneo
nosilni steber pilastro
strojn. nosilni spojnik nipplo
teh. nosilno ogrodje telaio

Not, die, (-, Nöte) (Armut, Knappheit, Elend) stiska, in der Not v stiski; (Gefahr) sila; (dringende Notwendigkeit) nuja; ohne Not brez potrebe; mit knapper Not komaj, komajda; zur Not za silo; keine Not : damit hat es keine Not nič se ne mudi; seine (liebe) Not haben mit imeti težave z; Not leiden trpeti pomanjkanje; wenn Not am Mann ist če je sila; Not kennt kein Gebot/Not bricht Eisen sila kola lomi; aus der Not eine Tugend machen izkoristiti zadrego za pametno rešitev

nucléaire [nükleɛr] adjectif jedrski, nuklearen

armement masculin, attaque féminin nucléaire oborožitev, napad z atomskim orožjem
centrale féminin, bombe féminin, énergie féminin, explosion féminin, guerre féminin, puissance féminin nucléaire atomska centrala, bomba, energija, eksplozija, vojna, sila
physique féminin nucléaire jedrska fizika
propulsion féminin nucléaire atomski pogon
radiation féminin nucléaire jedrsko sevanje
science féminin nucléaire jedrska fizika, jedrsko raziskovanje

nucleare

A) agg.

1. fiz. jedrski, nuklearen; atomski:
armi nucleari voj. atomsko orožje
centrale nucleare elektr. jedrska elektrarna, nuklearka
era nucleare atomska doba
fisica nucleare jedrska fizika
guerra nucleare atomska vojna
medicina nucleare nuklearna medicina
potenza nucleare voj. atomska sila

2. biol. jedrski:
biochimica nucleare jedrska biokemija
divisione nucleare jedrska delitev, kariokineza

3. jezik ki se nanaša na jedro, nukleus

4. antrop.
famiglia nucleare nuklearna družina

B) m jedrska energija, uporaba jedrske energije

nuj|a ženski spol (-e …)

1. (sila) die Not
zakon iz nuje/zakon po sili die [Mußehe] Mussehe
brez nuje ohne Not

2. (stiska) die Not, der Notzustand
v nuji (v skrajni sili) Not-
(operacija/poseg der Noteingriff)

3.
notranja nuja innerer Zwang

núja necessity; need; exigency; (nujnost) urgency, urgent case; (težava) difficulty, scrape, pinch, straits pl; (stiska, nadloga) misery, poverty, distress, indigence, needfulness; (prisiljenost) compulsion, constraint

iz núje from necessity
núja (sila) kola lomi necessity knows no law; needs must when the devil drives
iz núje napraviti vrlino (figurativno) to make a virtue of necessity

nummārius 3 (nummus)

1. denaren, novčen: theca Ci. ep., difficultas nummaria ali rei nummariae Ci. stiska (sila) za denar, finančna stiska, res n. Ci., Suet. denarstvo, denarništvo, denar, lex n. (Cornelia) Ci. denarni zakon = zakon zoper ponarejevanje (kovanega) denarja, poena Icti.

2. metaf. z denarjem podkupljen: iudices Ci., Suet., iudicium Ci., tribunal Sen. ph.

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

occupant, e [ɔküpɑ̃, t] adjectif ki ima v posesti; zasedben, okupacijski; masculin okupator; oseba, ki zavzame, zasede neko mesto, posestnik, stanovalec, sovozač, potnik (v letalu, avtu)

puissance féminin, autorité féminin occupante okupacijska sila, oblast

odbójen (-jna -o) adj. che respinge, respingente; che riflette:
avt. odbojna ograja guardrail, guardavia
šport. odbojna tabla tabellone
fiz. odbojna sila contraccolpo
šport. odbojni udarec respinta, rinvio
avt. odbojno steklo catarifrangente
grad. odbojna letev salvamuro, battiscopa

odklonsk|i [ó] (-a, -o) vedenje: abweichend; tehnika Ablenk- (kondenzator der Ablenkkondensator, sila die Ablenkkraft, tuljava die Ablenkspule, zagradba der Ablenkverbau)
odklonski kot der Ausschlagwinkel, Ablenkwinkel
odklonski/preusmerjevalni nasip der Ablenkdamm, Leitdamm
odklonski/preusmerjevalni zid die Ablenkmauer

odvéčen superfluous; redundant

odvéčna delovna sila redundant workers pl
odvéčnih besed poln slog redundant style
odvéčna (= presežna) teža overweight, surplus weight

okupacijsk|i (-a, -o) Okkupations-, Besatzungs- (sila die Besatzungsmacht, vojska die Besatzungsarmee)

okupacíjski d'occupation, de l'occupant, occupant

okupacijska cona zone ženski spol d'occupation
okupacijske čete troupes ženski spol množine d'occupation
okupacijska sila puissance ženski spol occupante
okupacijska oblast pouvoir moški spol de l'occupant, autorité ženski spol occupante (ali d'occupation)
okupacijska vojska armée ženski spol de l'occupant

reventón, -ona póčen

reventónm trdo in naporno delo; sila, stiska
boca reventona široka usta
ojos reventones bolščeče oči