Franja

Zadetki iskanja

  • bocado moški spol grižljaj; požirek; uzda, žvala; ugriz

    bocado de Adán Adamovo jabolko v grlu
    bocado caro drago podjetje (zadeva)
    bocado exquisido, bocado regalado delikatesa, poslastica, okusna jed
    bocado sin hueso sinekura
    buen bocado donosna služba
    tomar bocado malo prigrizniti, nekaj jesti
    pegar bocados gristi (pes)
    bocados pl razrezano vkuhano sadje
  • Bocchus -ī, m Bokh,

    1. mavretanski kralj, ki je prijateljeval zdaj z Rimljani, zdaj s svojim zetom Jugurto, katerega je naposled izdal Rimljanom: S., Vell. idr.

    2. bokhovka, po kralju Bokhu imenovana rastl.: Ps.-V. (Culex).

    3. sin kralja Bokha, mavretanski kralj: Auct. b. Afr.
  • Bōgud -udis, m Bogud, sin in naslednik Bokha, kralja tingijske Mavretanije, Cezarjev in pozneje Antonijev zaveznik; ujel in usmrtil ga je Agripa l. 31: Ci. ep., L. ap. Prisc. idr. Od tod adj. Bōgudiānus 3 bogudski: Mauretania Plin. (ker ji je vladal Bogud).
  • božj|i [ô] (-a, -e) Gottes-, (božanski) göttlich
    Božji Gottes-
    bič božji der /eine Geißel Gottes
    blagoslov božj der Gottessegen
    dar božj die Gottesgabe, ein Geschenk des Himmels
    božji rop der Gottesraub
    božji sel der Götterbote
    božji sin der Gottessohn
    človek božji! Menschenskind!
    mir božji der Gottesfriede
    sin božji der Gottessohn
    strah božji die Gottesfurcht
    služba božja der Gottesdienst
    hiša božja das Gotteshaus
    Mati božja die Mutter Gottes
    božja nevesta die Himmelsbraut
    božja previdnost die göttliche Vorsehung
    božja sodba das Gottesurteil, das Ordal, v čarovniških procesih: die Hexenprobe
    božja volja der Wille Gottes, die Schickung Gottes
    božje kraljestvo das Reich Gottes
    božje ljudstvo das Volk Gottes
    dokaz za bivanje božje der Gottesbeweis
    Jagnje božje das Gotteslamm, Lamm Gottes
    v Božjem imenu in Gottes Namen
    v čast in hvalo božjo zum Lobe Gottes
    vdan v božjo voljo gottergeben
    ves božji dan den lieben langen Tag
    križ božji! um Himmels Willen!
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • Branchus -ī, m (Βράγχος) Branh iz Delfov, Apolonov ljubljenec, Smikrov sin, po drugih pa sin samega Apolona, ki mu je dodelil vedeštvo, da je vedeževal v didimskem preročišču: Varr. fr., Stat. Od tod patronim Branchidae -ārum, m (Βραγχίδαι) Branhidi, Branhovi potomci in nasledniki, dedni svečeniki, vedeži in upravniki Apolonovega svetišča in preročišča v Didimah (Didyma): Cu., Plin., Amm.; sg. Branchidēs -ae, m Branhid, Apolonov priimek: Mel.
  • brezduš|en (-na, -no) seelenlos, (trdosrčen) herzlos
    brezdušni oče/sin der Rabenvater/Rabensohn
    brezdušna mati/hči die Rabenmutter/Rabentochter
    brezdušni starši Rabeneltern
  • brezpôselnik, brezpôselnež desempleado m ; (obrero m) desocupado m ; (obrero m) parado

    brezposelni pl parados m pl, los sin trabajo
    podpora za brezposelne subsidio m de pato
    podpora za brezposelne socorro m a los desempleados
  • Briare͡us -eī, m (Βριαρεύς) Briarej, storoki velikan, Uranov sin, ki so ga ljudje imenovali tudi Agaeon: O., Lucan., Sen. tr., Stat., centumgeminus V. Od tod adj. Briarēius 3 Briarejev, briarejski: turba Cl.
  • brigand [-gɑ̃] masculin (cestni) ropar, razbojnik, rokovnjač; (familier)

    histoires féminin pluriel de brigands zgodbe o razbojnikih, lažne zgodbe, figuré pravljice
    (familier) mon brigand de fils moj falotski sin
  • brigante m

    1. razbojnik, ropar, bandit

    2. pog. šalj. malopridnež, razbojnik:
    che brigante quel tuo figlio! kakšen razbojnik je tvoj sin!
    PREGOVORI: chi parla di briganti gli capitan davanti preg. mi o volku, volk iz gozda
  • Britannus, pozn. Brittānus, 3 (prim. Βρεταννός, Βρεττᾱνός, Βρετᾱνός) britanski: esseda Pr., rex Stat., causidici Iuv., canes, Oceanus, litus Cl.; večinoma kot subst. Britannī (Brittānī) -ōrum, m
    a) Britanci, preb. britanskega otoka: C., V., H., O. idr.; sg. (kolekt.) Britannus -ī, m Britanec: catenatus H.
    b) gal. Bretonci: Sid. — Od tod subst. Britannia (Brittānia) -ae, f (Velika) Britanija, t.j. (nav. v ožjem pomenu) Anglija in Škotska: Ci., C., T. idr.; met.: modo mihi date Britanniam Ci. ep. = Cezarjeva dejanja v Britaniji; v širšem pomenu je Britannia = Anglija, Škotska in Irska, zato tudi pl. Britanniae: Cat., Plin., Amm. Adj. Britannis -idis, f britanska: insulae Prisc., Britannicus (Brittānicus) 3 britanski, iz Britanije, v Britaniji: aestūs Ci., litterae Ci. ep., bellum Ci. ep., C., mare Mel., Oceanus Mel., Plin., herba Plin., Ap. h. vodna kislica, balaena Iuv., legiones, lingua T.; subst. Britannicus -ī, m Britanik, Britanski = zmagovalec nad Britanci, rim. priimek, npr.: Tiberius Claudius Britannicus Tiberij Klavdij Britanik, sin ces. Klavdija in Mesaline: T., Suet.
  • Broteās -ae, m (Βροτέας) Broteja, gr. moško ime. Poseb.

    1. Vulkanov in Minervin sin: O.

    2. Perzejev tovariš: O.

    3. neki Lapit: O.
  • brūtus 3 (prim. gr. βαρῦς)

    1. težak, neokreten: pondus Lucr., tellus H. nepremična, corpora Ap.

    2. pren.
    a) (telesno) top, neobčutljiv (naspr. sensibilis): Eccl.
    b) (duševno) top, brezčuten, slaboumen, neumen, nespameten, topoglav, bebast. α) o osebah, njihovem stanju idr. (naspr. sapiens): homo Pac. ap. Non., Fortunam insanam esse et caecam et brutam perhibent philosophi Pac. ap. Corn., adulescentia bruta et hebes Sen. ph., non sum tam brutus Ap., brutum scitum Caesaris Prud. nespametna, nepremišljena; šalj.: ista culpa Brutorum? Minime illorum quidem, sed aliorum brutorum, qui se cautos ac sapientes putant Ci. ep. β) o živalih: animalium hoc maxime brutum Plin. (o svinji). γ) o rečeh: fulmina Plin. nepomembne. Kot nom. propr. Brūtus -ī, m Brut = Bebec, priimek Junijevega rodu, poseb.

    1. L. Iūnius Brūtus Lucij Junij Brut, patricij po rodu, sorodnik Tarkvinija Ošabnega (Tarquinius Superbus), ki se je delal bebastega, da bi s tem rešil sebe in osvobodil Rim kraljevskega nasilja: Ci., ex industria factus ad imitationem stultitiae Bruti haud abnuit cognomen L., Brutus erat stulti sapiens imitator, ut esset tutus ab insidiis, dire Superbe, tuis O.

    2. M. Iūnius Brūtus Mark Junij Brut, plebejec, sin Marka Bruta in Servilije, sestre Katona Utičana, filozof in govornik, Ciceronov prijatelj, Cezarjev ljubljenec in pozneje morilec, padel je pri Filipih: Ci., Vell., Suet.

    3. D. Iūnius Brūtus Decim Junij Brut, plebejec, Cezarjev legat in pozneje namestnik v Galiji, sozarotnik zoper Cezarja, po čigar smrti se je bojeval z Antonijem, ki ga je dal l. 43 zavratno umoriti: Ci., Vell., Suet. Pl. Brūtī: Ci., Plin. iun. — Od tod adj. Brūtiānus 3 Brutov (= M. Jun. Bruta): castra, ultio Val. Max., bellum civile Lact.; Brūtīnus 3 Brutov (= Marka Junija Bruta): consilia Ci. ep.
  • brzojávništvo telegrafía f

    brezžično brzojavništvo telegrafía f sin hílos, radiotelegrafía f
  • Būsīris -idis, acc. -ridem in -rin ali -rim, abl. -ride in -rī, m (Βούσιρις) Buzirid, starodavni egipt. kralj, sin morskega boga, ki je žrtvoval vsakega tujega prišleka, dokler ga ni Herkul zaklal na njegovih lastnih žrtvenikih: Ci., V., O. idr.
  • Cācus -ī, m (Κᾶκος) Kak, Vulkanov sin, roparski velikan, ki je bljuval ogenj; Herkul ga je ubil, ker mu je bil ugrabil Gerionove črede: V., L., Verr. ap. Serv., Col.
  • Cadmus -ī, m (Κάδμος = vzhodnik, iz hebr. kadema = jutrova dežela) Kadem,

    1. samogovoreče ime fen. priseljencev v Beotiji; poseb. Kadem, mitološki sin fen. kralja Agenorja, ki je med iskanjem svoje sestre Evrope prišel v Beotijo in tam ust. Kadmejo; s seboj je prinesel fen. črkopis, iznašel topljenje rude in se nazadnje spremenil v kačo: Ci., H., O. idr.; Cadmi soror O. = Evropa kot del sveta, Cadmi nigellae filiae ali Cadmi filiolae atricolores Aus. (o Kadmovih črkah). Od tod adj.
    a) Cadmēus 3 (Καδμεῖος) Kadmov, kademski: Thebae Pr. ker jih je ust. Kadem, mater (= Agaue Agava, Kadmova hči) Tib., Sen. tr., cistae Sen. tr. bakhovski (ker je Bakh Semelin sin, torej Kadmov vnuk); pesn. = α) tebanski: Dirce Lucan., iuventus Stat. β) feniški (ker je bil Kadem Feničan): Tyros Pr.; od tod γ) kartažanski: genus, manus, stirps Sil. Subst. Cadmēa -ae, f (sc. arx) Kadmeja, trdnjava v Tebah, ki jo je dal zgraditi Kadem: N.
    b) Cadmēius 3 (Καδμήϊος) Kadmov, kademski: Ino Sen. tr., genetrix (= Agaue) Stat., heros (= Tebanec Polynices) Stat., seges Val. Fl. zmajevi zobje, ki jih je posejal Kadem.
    c) pesn. Cadmēis -idis ali -idos, acc. -ida, f (Καδμηΐς) kademska, Kadmova, tebanska: arx, domus, matres O.; subst. Kadmovka, Kadmova hči = Semele ali Ino O. = Agaue Ps.-V. (Cul.) = Agaue, Ino in Autonoe Sen. tr. — Subst. Cadmogena -ae, f (Cadmus in genere = gīgnere) Kadmova rojenka (hči): Semela Acc. fr.

    2. Kadem iz Mileta, logograf in eden prvih gr. prozaikov (malo pred perz. vojnami): Plin.

    3. kruti rabelj v Horacijevem času: cives tradere Cadmo H.

    4. karsko gorovje: Plin.
  • Caeculus -ī, m Cekul, staroit. heroj, po mitu Vulkanov sin, ust. mesta Praeneste: V., Serv., M., P. F.
  • caelus -ī, m (prim. caelum 2) nebo: Vitr., Petr., caelus profundus Enn. ap. Non.; pl. caelī -ōrum, m: Lucr., Eccl., Serv. — Pogosto pooseb. Caelus -ī, m Cel, Nebo, bog neba (nebes), sin Etra (Aether) in boginje dneva (Dies), Saturnov oče: Enn. et Varr. ap. Non., Ci., po Ci. tudi Vulkanov in Merkurjev oče, po Ci. in Serv. tudi Venerin oče.