solere*
A) v. intr. (pres. sōglio) imeti navado:
i saggi sogliono parlar poco modri ljudje ponavadi malo govorijo
B) v. intr. impers. biti navada:
come si suol dire kakor je navada reči, kot se reče
Zadetki iskanja
- sorry [sɔ́ri]
1. pridevnik (sorrily prislov)
žalosten, otožen, zaskrbljen; obžalujoč, skesan; beden, slab, odvraten, odbijajoč; nesrečen; reven, ubog
a sorry excuse slab (piškav) izgovor
sorry for oneself potrt, deprimiran
so sorry! obžalujem! žal mi je! oprostite!
very sorry! zelo mi je žal! oprostite!
I am so sorry žal mi je, obžalujem
I am sorry to say žal moram reči
I am sorry to disturb obžalujem, da vas motim
to be sorry about s.th. obžalovati kaj
I was sorry for her žal mi je je bilo, smilila se mi je
to be sorry for o.s. samemu sebi se smiliti
it was a sorry sight bil je (to) žalosten pogled
to be in a sorry plight biti v žalostnem (bednem) položaju
I felt sorry for him (za)smilil se mi je
2.
sorry! medmet oprostite! pardon! - spade [spéid]
1. samostalnik
lopata (za prekopavanje), orodje takšne oblike; vbod (urez) z lopato; (karte) pik (karta)
množina vse pikove karte (ene igre)
pogovorno črnec, nebelec
spades are trumps pik je adut
seven of spades pikova sedmica
to call a spade a spade figurativno reči bobu bob, imenovati s pravim imenom; jasno, nedvoumno, naravnost govoriti
to dig the first spade zasaditi prvo lopato, napraviti prvi vbod (urez) z lopato
2. prehodni glagol & neprehodni glagol
prekopati z lopato, lopatiti; odstraniti slanino (mast) (s kita) - spēs, spĕī, f (gl. spatium)
1. pričakovanje (česa ugodnega), up, upanje, nada, obet: Kom., Ca. ap. Gell. idr., spes est exspectatio boni Ci., falsa Ter., Ci., vera Ci. resnično (trdno) upanje, resnična (utrjena) nada, bona certaque Ci., vera, lentior L., summae spei adulescentes C. ali egregiae spei filia T. poln(a) upanja, nadepolni (nadepolna), quidquid vidit melius peiusve sua spe H. kot je upal, kakor je pričakoval, praeter spem Ci. ali ultra spem Iust. mimo pričakovanja, proti pričakovanju, nepričakovano, iznenada, praeter spem omnium L. ali contra spem omnium C. v nasprotju z upanjem (pričakovanjem) vseh, vsem nepričakovano, tum spem, tum metum ostendere (pred oči postavljati, kazati) Ci., partim spe, partim metu L. delno z obljubami, delno z grožnjami; s subjektnim gen.: qui spem Catilinae aluerunt Ci., summam spem civium superavit Ci.; z objektnim gen.: spes emptionis Ci. upanje na trajno veljavo nakupa, peccatorum Ci., extrema spes salutis C., spesque fuit generi mihi prima, secunda, nepotum O. in nadejal sem se najprej zeta, potem vnukov, in upal sem najprej na zeta, potem na vnuke, fenoris expugnandi L.; nam. gen. tudi z ad: spes ad ea temptanda L., ad resistendum Ci., L. Poseb. zveze: in spem arrepere H. zaradi prevare (s prevaro) upati na dediščino, in secundam spem scribere T. za drugega (drugovrstnega) dediča postaviti (prim. secundus heres pod secundus), spes sita est in aliquo, in aliqua re Ter., S. ali est in aliquo Ci. upanje (up, nada) stoji (sloni, temelji) na kom, na čem, pax fuit in spe Ci. upali so na mir, nadejali so se miru, quod nulla habeo in spe Ci. česar se ne nadejam, glede česar nimam prav nobenega upanja, id in optima spe pono Ci. to me navdaja z najboljšim upanjem (najboljšo nado), magnā ali in magnā spe esse Ci. ep. zelo (močno) upati, zelo (močno) se nadejati, de aliqua re nec nulla nec magna in spe esse Ci. glede kake reči ne pričakovati niti ničesar niti kaj velikega, spem alicui dare Ci. ali inicere Ci. ep. ali facere Ci. ep. da(ja)ti komu upanje, obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati) upanje; toda spem insperatam alicui dare Pl. nepričakovano komu izpolniti pričakovanje, nepričakovano komu uresničiti up(e), spem insperatam offerre alicui Pl. nepričakovano vzbuditi komu up(anje), nepričakovano (po)nuditi komu nado, non ante abscedimus quam spei nostrae finem captis Veis imposuerimus L. ne prej kot se nam izpolni pričakovanje (uresniči upanje) z osvojitvijo Vejev, spem habere Pl., Ci. ali spem tenere Pl. ali spe teneri (act. spes aliquem tenet) Ci. upati, nadejati se, gojiti up(anje), nado, živeti v upanju (nadi), pričakovati, obetati si kaj, spem ponere in aliquo, in aliqua re Ci., V., O. ali collocare in aliquo, in aliqua re Ci. up (upanje, upe) polagati (staviti) na koga, na kaj, spe duci Ci. upati, in spem adduci ali in spem venire Ci. ep., C. ali ingredi in spem Ci. ali spem affectare L., O. ali spem capere L. ali concipere Cu., O., Petr., Plin. iun. začeti upati, komu se vzbuditi upanje, spes agitare inanes O. gojiti prazne upe (nade), spem gerere Amm. gojiti (upanje, nado), spe niti Ci. ep. opirati se na up(anje), nado. Skladi: z ACI: Pl., Ter. idr., spero multa vos liberosque vestros in re publica bona esse visuros Ci., spe impetrari posse L., magnamque in spem veniebat … fore, uti pertinaciā desisteret C. in močno je upal, in zelo se je nadejal; redkeje s finalnim stavkom: spem afferunt, ut … fructus appareat Ci.; z de: spes est de argento Pl., quam (sc. spem) de eo iam puero habuerant Ci., hostes … de flumine transeundo spem se fefellisse intellexerunt C., bonam spem concipere de aliquo L. — Kot ljubkovalna, laskava beseda (laskavica): spes mea, o mea spes Pl. Pooseb. Spēs Náda, boginja upanja, ki je imela v Rimu več svetišč; njej na čast so obhajali praznik 1. oktobra: Pl. idr., recte etiam Spes a Calatino consecrata est Ci., ut primo pugnatum ad Spei (sc. aedem) sit aequo Marte L., triumviri … reficiendis aedibus Fortunae et matris Matutae … , sed et Spei extra portam L.
2. occ. pričakovanje (česa neprijetnega, neugodnega), bojazen, strah, skrb, zaskrbljenost: mala res, spes multo asperior S., contra spem suam S. česar (kakor) ni pričakoval, omnium spe celerius L. ali spe omnium serius L. hitreje, pozneje, kot so vsi pričakovali, cum … in mala iam spe proelium esset L. ko je bilo že pričakovati neugoden izid (razplet) spopada, ko se je bilo že bati, da se bo spopad končal neugodno, in spe Hannibali fuit defectio Tarentinorum L. Hanibal je upal na odpad Tarentčanov (Tarentincev), naufragii spes omnis abiit Lucan., spes nulla necis Stat.
3. meton. nada, up(anje), obet = predmet upanja, to, na kar kdo stavi svoje upanje, pričakovano (zaželeno) dobro, pričakovana (zaželena) dobrina: Q. idr., spem intercipere anni O. žetev, spem sine corpore amat O., spem vanam sequens O., spe potitur O. doseže, kar je želel, puppes, spes vestri reditus O., castra Argivom, vestras spes uritis V., spes o fidissima Teucrûm V. (o Eneju), per spes surgentis Iuli V., nati spes O., spes invidiosa procorum O. (o neki ženski), spem gregis reliquit V. = mlada jagnjeta, spes grexque V. = jagnjeta in ovce, spes gentis V. (o čebelah).
Opomba: V pl. se je klas. uporabljal le nom. in acc.; dat. in abl. pl. spebus šele pri Sid., Paul. Nol. in nekaterih drugih poznih piscih. Star. acc. sg. sperem: Non. (te obl. sicer ne izpriča); star. nom. in acc. pl. spērēs (od tod glag. spērāre): Enn. ap. Fest., star. abl. pl. speribus: Varr. ap. Non. - sport1 [spɔ:t] samostalnik
šport, razvedrilo, zabava; šala; igra, športna prireditev, tekmovanje; lovski šport, ribolov; kratkočasje
figurativno igrač(k)a, žrtev
figurativno predmet norčevanja, roganja
pogovorno športnik, prijeten (dober, vesel, zabaven) človek, dobričina
pogovorno uživač, lahkoživec, gizdalin
zastarelo ljubimkanje; igračkanje
biologija žival ali rastlina, ki se razvija na kak nenavaden način, igra prirode, spaček
in sport v šali, za šalo
an innocent sport nedolžna igra
the sport of waves (of Fortune) igrač(k)a valov (usode)
athletic sport lahka atletika, lahkoatletsko tekmovanje
field sports šport na prostem (lov, ribolov, konjske dirke itd.)
what sport! kako zabavno! zelo zabavno!
it is but a sport for him to je le igrača (lahka stvar) zanj
to have good sport (zlasti) imeti dober ulov (rib), dober lov; prisostvovati lepim tekmovanjem, dirkam
have good sport! dober lov! veliko sreče pri lovu!
to make sport of s.o. rogati se, posmehovati se komu; zbijati šale s kom, (o)smešiti koga
to make sport for s.o. zabavati, spravljati v smeh koga
to say (to do) s.th. in sport reči (napraviti) kaj za šalo - srám shame
brez srámú shameless, devoid of shame
iz srámú pred for shame of
iz samega srámú for very shame
biti brez srámú to be without shame
srám bi me bilo storiti kaj takega I would be ashamed to do any such thing
srám me je I am (ali I feel) ashamed of myself
srám te bodi! shame on you!, (for) shame!
srám me je postalo I became ashamed of myself
izgubiti vsak čut srámú to lose all sense of shame
on ne pozna nobenega srámú he is quite without shame, he has no sense of shame
umreti od srámú (figurativno) to die of shame
zardeti od srámú to blush with shame
najrajši bi se bil v tla (v zemljo) udrl od srámú I could have died of shame, I wished the ground would open and swallow me up
srám me je reči I am ashamed to say
moralo bi te biti srám you ought to be ashamed - sramováti se to be (ali to feel) ashamed (česa of something)
ni se sramoval reči... he was not ashamed to say
sramujte se! you ought to be ashamed of yourself! - stare* v. intr. (pres. stō)
1. knjižno obstati
2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo
3. obotavljati se, muditi se
4. trajati
5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo
6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan
7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?
8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati
9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici
10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno
11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako
12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti
13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo
14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja
15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali
16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)
17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati
18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori
19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)
20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem
21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših
22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?
23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za - stīpātiō -ōnis, f (stīpāre) gneča okoli koga, gosta množica ljudi, živali, reči, mnogoštevilno spremstvo: Varr., Sen. ph., Plin., Plin. iun., eius aspectus, concursatio, stipatio, greges hominum perditorum Ci.; pren.: stipatio aggressionum et enthymematum Q.
- stókrat cent fois
stokrat (isto) reči répéter cent fois la même chose - stre|či1 [é] (-žem) postreči
1. natakar, prodajalka, strežaj ipd.: bedienen (komu jemanden)
2. s čim aufwarten mit; (oskrbovati) bedienen mit
3. (skrbeti za) sorgen für; (materinsko skrbeti za) (jemanden) bemuttern
4. strastem, svojim principom ipd.: huldigen, frönen; okusu: sich (nach dem Geschmack) richten
5. tehnika bedienen (čemu etwas)
|
figurativno X ve, kako se taki reči streže X hat den richtigen Dreh heraus (wie man das macht) - stréči (stréžem) imperf.
1. servire:
kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una
2. trg. lavorare, servire:
mi že strežejo grazie, vengo già servito
3. assistere, aver cura di:
streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani
4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante
5. rel. servire:
streči pri maši servire la messa
6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
PREGOVORI:
kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera - stríc (paternal) uncle
stari stríc great-uncle
imenovati koga stríc, reči komu stríc to call someone uncle - stróka (-e) f
1. diciplina; professione, mestiere:
humanistične stroke discipline umanistiche
čevljarska, kovaška stroka mestiere di calzolaio, di fabbro
po stroki je klasični filolog è laureato in filologia classica
biti pravi mojster v stroki, biti od stroke conoscere il proprio mestiere
2. (strokovnjaki) tecnici; esperti; ekst. addetti ai lavori:
svoje bi morala reči tudi stroka (al riguardo) dovrebbero esprimersi, dire la loro anche i tecnici
pravna stroka opozarja ... i giuristi fanno presente, rilevano
pediatrična stroka pravi i pediatri ritengono che - stvâr stvâri ž, mest. u stvári, orod. stvâri, stvârju
1. reč, stvar: što je tu glavna, a što je sporedna stvar; stvar po sebi nije loša stvar na sebi ni slaba; stvar bez vrijednosti; kad -i ovako stoje ko je stvar tako; izgubljena, promašena, propala stvar; pokretne i nepokretne -i; on govori, a u stvari, o tome ne zna ništa; četiri posljednje -i štiri poslednje reči
2. opravek: imam tisuću, hiljada stvari da posvršavam; imao sam u vašem gradu neku stvar
3. zadeva: tvoja stvar rđavo stoji; stvar je krenula zadeva se je premaknila; stvar je legla zadeva se je zataknila
4. stvar po sebi stvar po sebi; on je u -i dobar čovjek dejansko, v resnici, pravzaprav je dober človek - su
A) prep.
1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih
2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti
3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj
4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca
5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let
6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov
7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra
8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim
9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez
10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu
B) avv.
1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik
2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov
3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti
4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno
5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!
6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej
7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod - súh (-a -o)
A) adj.
1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)
2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite
3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca
4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco
5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica
6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco
B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno - sūmptus -ūs, m (sūmere)
1. jemanje (zdravila): decoctio cotidie sumptui data Plin. Val.
2. izdatek, strošek, poraba, potrošnja, utrata, nav. pl. stroški, izdatki: Pl., Iust. idr., suo sumptu na svoje stroške, ob svojih stroških ali sumptu publico, publico sumptu na državne stroške, ob državnih stroških, npr.: magnum numerum equitatūs suo sumptu semper alere C., navem aedificare sumptu publico Ci., publico sumptu … deorum templa novo decorare saxo H., sumptu (glej opombo spodaj) ne parcas ulla in re Ci. stroškov naj ti ne bo žal, sumptum afferre Ci. stroške povzročiti (povzročati), stroške prizade(va)ti, sumptum inferre alicui Ci. stroške zaračunati (zaračunavati) komu, sumptum dare Ci. stroške plačati, opere rustico faciundo facile sumptum exercere suom (= suum) Ter. stroške svojega prehranjevanja (vzdrževanja) zlahka pokrivati (zalagati) iz … , quanto curam sumptumque minorem haec habeant, tanto … H. kolikor manj skrbi in stroškov je treba za te reči, sibi sumptum fecit Ter. sebi je trošil, sumptum filii, quem faciunt Ter., opus est sumptu ad nuptias Ter., sumptum in aliquid facere ali impendĕre ali insumere Ci. zapraviti (zapravljati), (po)trošiti za kaj, sumptum nusquam melius posse poni Ci. ep. da se denarja ne da nikjer porabiti z večjim pridom, nullus fit sumptus in nos Ci. nič se ne porabi (zapravi) za nas, omnino nullus in imperio meo sumptus factus est Ci. ep. prav nobene potrate ni bilo, prav nič se ni zapravilo (potrošilo); z objektnim gen. (za kaj): sumptus epularum Ci., exiguus sumptus aedilitatis fuit Ci. z ediliteto (edilstvom) so bili združeni (povezani) neznatni stroški; v pl.: Pl., Ter. idr., nulli sumptus, nulla iactura Ci., modum facere sumptibus L., cum cotidiani maximi fierent sumptus N. ko se vsak dan zelo veliko zapravi (potroši), sumptus praebentur ex aliqua re H. stroški se pokrivajo (zalagajo) iz … ; occ. potrata, zapravljanje (zapravljivost): si illi pergo suppeditare sumptibus Ter., Nero … inusitatae luxuriae sumptuumque Eutr.
Opomba: Heterocl. gen. sg. sūmptī: Caecil., Ca.; poseb. pogosto v zvezi sumpti facere zapraviti (zapravljati), (po)trošiti kaj ali koliko: quod facit sumpti Pl., quid sumpti facere Luc., quantum sumpti fecerit Varr.; za kaj? z acc.: restim Pl.; dat. sg. pogosteje sumptū: Ci. ep. - super-sum -esse -fuī -futūrus (super in esse)
1. o stvareh (kot ostanek ali prebitek) osta(ja)ti, prebi(va)ti, preosta(ja)ti, še biti prisoten (navzoč), še biti na voljo (na razpolago): Lamp., unum superesse laborem Enn. ap. Gell., quod superest fallaciae Ter., duae partes, quae mihi supersunt illustrandae Ci., quantum hominis avarissimi satietati superfuit Ci., cum hostes vestri tantum civium superfuturum putassent, quantum infinitae caedi restitisset Ci., quod omnino biduum supererat C., diei tantum superest L., cum audisset non multum superesse munitionis N., multaque de magnā superessent fercula cenā H., mihi vivam quod superest aevi, si quid superese volunt di H., tantum superesse maris, vox omnibus una V., spatia et si plura supersint V., quod superest, … morti … demitte V. ostanek; toda pogosto je quod superest = kar še ostane (narediti, storiti, reči), kar sem še hotel reči, končno, sicer: quod superest, scribe, quaeso, accuratissime, quid placeat Ci. ep., quod superest, oro, liceat dare tuta per undas vela tibi V., quod superest, laeti bene gestis corpora rebus procurate V., quod superest: haec sunt spolia et de rege superbo primitiae V., quod superest, … illae continuo saltus silvasque peragrant V., quod superfuit Ph. glede na ostalo (drugo); superesse v tmezi: Atheniensibus exhaustis praeter arma et naves nihil erat super N., illis vix decumae super portiones erant T., siquid super illi fuerit, id nobis sat est Pl., siqua super fortuna laborum est V.; superest z ut: Plin. iun., Lact., Vop.; z inf.: Plin., Tert., Lact. idr., supererat nihil aliud … quam per medios evadere hostes L., superest herbis sopire draconem O.; z dat. gerundivi: id (sc. temporis), quod gerendis rebus superesset, quieti datum L.
2. o osebah osta(ja)ti, preosta(ja)ti, še biti, še živeti, še biti živ, preživeti; supersum (pre)ostal sem: Auct. b. Hisp., Vop. idr., quod omni Gallia pacata Morini Menapiique supererant C., ex eo proelio circiter hominum milia CXXX superfuerunt C., nec quisquam peditum equitumve superfuit, qui in valle pugnaverunt L., te superesse velim V., nec fata vetabant stare decemque alios Priamum superesse per annos V., ut … superesse virum de tot modo milibus unum … videt O., dum superfuit Drusus T., cum superessent adhuc, qui spectaverant Suet.; v tmezi: iamque adeo super unus eram V.; z dat. preživeti koga, kaj, dlje (dalj časa) živeti kot … : tuom vis unicum gnatum tuae superesse vitae sospitem et superstitem Pl., Lucumo superfuit patri … , Arruns prior quam pater moritur L., superesse pugnae, fugae, ruinae urbis L., temporibus N. hude čase preživeti (prestati, prebiti), Neroni T., non enim desertis superfuit, sed desertor occidit Vell.
3. biti presežen (prebiten) kdo, kaj, biti na pretek (na prebitek) česa, osta(ja)ti kaj, biti v izobilju (zadosti) česa, več kot zadosti biti česa (naspr. deesse): quoi (= cui) tanta erat res et supererat? Ter., vereor, ne iam superesse mihi verba putes, quae dixeram defutura Ci. ep., quantum alteri sententiae deesset animi, tantum alteri superesse dicebat C., ut neque hostibus quicquam relinqueretur et sibi ac suis omnia superessent L., non solum ut esset pecunia, sed superesset etiam N., fama Iovi superest O., quamdiu supererunt (sc. vires aegroto) Cels., equi ad usum et ad decus supererant T., tantum illi (sc. Tito) … ingenii … superfuit Suet.; pesn.: modo vita supersit V. da bi le zadosti dolgo živel, superesse labori V. ali Veneri Col. v zadostni meri biti kos, dovolj biti dorasel (čemu, komu); occ. (v negativnem pomenu) preveč biti, odveč(en) biti, nepotreben biti: non defuisse magis quam superfuisse Varr. ap. Gell., ut neque absit quidquam neque supersit Ci., id Masinissae satis esse et fore, quod populo Romano superesset L., exilis domus est, ubi non et multa supersunt H.
4. pomoči (pomagati), na pomoč priti (prihajati), na pomoč priskočiti komu: ne, si superesset, eripere legibus reum, sin deesset, destituere ac praedamnare amicum existimaretur Augustus ap. Suet., superesse alicui Gell. biti zavetnik koga, biti komu v oporo (pomoč), stati komu ob strani.
5. biti nad čim, moleti, štrleti: agnoscit Iasona … armaque quique cava superest de casside vultus Val. Fl.
6. biti postavljen nad koga ali kaj, biti predstojnik (vodja, vodnik, voditelj, usmerjevalec) česa, voditi kaj: deos nobis superesse custodes Arn., superesse unctionibus, libidinum tutelis Arn.
Opomba: Zastar. obl. pr. superescit (= superest): Acc. ap. Non., Enn. ap. Non. - sus-pendō -ere -pendī -pēnsum (sub in pendere)
1. narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi, obesiti (obešati), vesiti; pt. pf. suspēnsus 3 obešen; pogosto = viseč: Cels., Sen. ph., Gell. idr., acinacem Cu., intereas suspensus O.; poseb. v kakem svetišču bogovom na čast obesiti (obešati) posvečen, zaobljubljen dar: arma patri suspendet capta Quirino V., ubi figere dona solebant Laurenti divo et votas suspendere vestes V., suspendere potenti vestimenta maris deo H.; refl.: alii se suspendēre Pl., nisi me suspendo, occìdi Pl., te suspendas cum ero Pl., suspendere se Ci.; s česa? (v sl. na kaj?, okoli česa?, s čim?) z abl.: curru suspendere capita V. obesiti tako, da visijo z voza = obesiti na voz, suspendere arcum umeris, tignis nidum, dona tholo V., rapiam suspensa sacris insignia fanis Tib., suspendere aliquid collo Plin., ranae suspensae pedibus (za noge) Plin., reste suspensus L. viseč ob vrvi, se laqueo suspendere Aug., se suspendit fenestrā (sc. da bi ven gledal) Amm.; pesn.: nec sua credulitas piscem suspenderat hamo O. in ribe ni bila obesila na trnek njena lahkovernost = in riba ni bila obvisela na trnku v svoji lahkovernosti, ni bila lahkoverno popadla trnka (zgrabila za trnek); z gr. acc.: pueri … laevo suspensi loculos tabulamque lacerto (= qui laevo lacerto sibi suspenderunt loculos tabulamque) H. ki jim z leve rame visijo škatlice in računska deščica; pesn. pren.: suspendit pictā vultum mentemque tabellā H. je uprl oči v (lepe) slike in jim posvetil svoje misli, se je zagledal v slike in se ob njih zamislil, naso suspendere adunco ignotos H. nos vihati nad prostaki = ošabno in prezirljivo gledati na preproste ljudi = excusso (tj. emuncto) populum suspendere naso Pr.; Balatro suspendens omnia naso H. vse zasmehujoč; scis … iustum gemina suspendere lance Pr. pretehtati; s praep. e(x): se de ficu Ci. ali se e ficu Q., columbam mālo ab alto, oscilla ex alta pinu, spicula ex umero V., nodum e collo Plin., funiculum de clavo Amm.; kje? (v sl. včasih tudi kam?) z loc.: caput obnubito, arbori infelici (loc., ne dat.!) reste suspendito Lex ap. Ci., i, caput obnube liberatoris urbis huius, arbore infelici suspende L.; s praep. in: suspendere in carnario Ca., in foribus suspendit aranea casses V., suspendi in oleastro Ci., suspensae in litore vestes Lucr., herba solstitialis … suspensa in collo Plin., in trutina suspendit Homerum Iuv., sacrilegos in furca suspendisse Dig., suspendere sub ramo Plin.
2. metaf.
a) kvišku spraviti (spravljati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), (z)višati, povišati (poviševati), vzvišati (vzviševati), narediti (delati) kaj visoko: turris tectum pressionibus suspendere ac tollere C., quibus (sc. tignis) suspenderent eam contignationem C., (sc. tellurem) tenui suspendere sulco V. v plitve brazde (z)orati, razri(va)ti, glebas Col. ali litora vomere Stat. (z)rahljati, vineam in summa terra Col. rahlo zasaditi (zasajati), nemora Sen. ph. na hišnih strehah zasaditi (zasajati), terram Ap. vzdigniti, castraque praeruptis suspendunt ardua saxis Sil. in postavijo tabor (se utaborijo) visoko na … , campus subeunte stagno suspensus Mel. močvirno; occ. podpreti (podpirati), podložiti (podlagati): muro suspenso furculis L., (sc. opus) ita aedificatum, ut suspendi non posset Ci. brez podpore trdno stati, dolia suspendere subiectis lapidibus Col., cum terra levis mediam virgultaque molem suspendant Lucan., insulam incredibili arte Sen. ph., tellus ligneis columnis suspenditur Plin., humilis casa fumoso suspensa tigillo Petr., tu Libycos Indis suspendis dentibus orbes Mart. ti podpiraš (podlagaš) svoje libijske mizne plošče s slonokoščenimi nogami.
b) spraviti (spravljati) kaj v viseče (zibajoče se, lebdeče) stanje, (za)zibati, narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi ali lebdi, narediti (storiti, povzročiti), da kaj plava po zraku, narediti (storiti, povzročiti), da se kaj ziblje v zraku, ohraniti (ohranjati) v visečem (plavajočem, zibajočem se, lebdečem) stanju; v pass. po (v) zraku plavati, po zraku zibati se, v zraku viseti ali lebdeti, nalahko gibati se: Iunonem suspendit Olympo Val. Fl. Junoni je dal plavati po nebu, Junono je pritrdil na nebo, suspendere gressum Sen. ph. ali gradum P. Veg. rahlo (lahno, tiho) stopati, pes summis digitis suspenditur Q. se ziblje na prstih, suspenso gradu ire Ter. = suspenso pede evagari Ph. = suspensos gradus ferre O. = suspensos pedes ponere Sen. rh. = suspensa vestigia ferre Sil. ali levare Ps.-V. (Ciris) po prstih hoditi, vestigium suspensum Plin. iun. netrdno (omahljivo, majavo) stopanje, netrden (omahljiv, majav) korak, suspensis passibus Amm. z lahkimi koraki, rahlo, tiho stopajoč, primos suspensus in artus O. dvignivši se (vzpenši se) na konice prstov, suspendi lectus debet et moveri Cels., Seianus genu vultuque et manibus super Caesarem suspensus T. sklonivši (nagnivši) se, ali: sklonjen (nagnjen) nad cesarja; occ. kako poslopje obokati, (se)zidati v obok, (z)graditi v obok: primus balneola suspendit Ci. ap. Non. — Pren.
a) zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), prekiniti (prekinjati), ukiniti (ukinjati), preprečiti (preprečevati): fletum, lacrimas O., spiritum Q., dolore per intervalla suspenso Ps.-Q. (Decl.), quasi suspendendus sermo sit Q., fluctiones oculorum suspendere Plin., psyllion … epiphoras suspendit Plin., canon Aegypti, qui suspensus fuerat Vop. dovoz žita, ki je bil zavrt (preprečen), quae (sc. causae morbi) suspendi possunt P. Veg., apparatum saporis arte quadam suspendere Amm.
b) pustiti ali držati koga v negotovosti (dvomu, napetosti), pustiti (puščati) kaj neodločeno (nedognano, nedokončano): medio responso (z dvoumnim odgovorom) rem suspenderunt L., suspenditque animos ficta gravitate rogantes O., animos exspectatione suspenderat Cu., suspendere aliquem exspectatione Plin. iun., senatum Suet., fratris exemplum mentem eius anxiam suspendebat Amm. — Od tod adj. pt. pf. suspēnsus 3
I.
1. dvignjen, vzdignjen, privzdignjen, vzvišen, visok: Roma cenaculis suspensa Ci. visoko v nadstropja zidani Rim, ubi … vasto Cori cum murmure fluctus suspensum in terras portat mare Sil., aura suspensa levisque Lucr. visoka (po drugih: rahla, mirna), saxis suspensam hanc aspice rupem V. ležečo visoko na skalovju, suspensis auribus Pr. z vzdignjenimi = nastavljenimi ušesi, radix suspensa pariter et mersa Plin. iun.
2. viseč, (v vodi, po zraku) plavajoč, (v zraku, v vodi) lebdeč (vozeč se, zibajoč se), leteč, vešajoč se nad čim, nalahko gibajoč se: aquila suspensis demissa leniter alis L. spustivši (spuščajoč) se … na plavajočih perutih (kreljutih), suspensa gravīs aulaea ruinas … fecere H., equi … qui „per undas currūs suspensos rapuisse“ dicuntur Ci., (sc. Camilla) mare per medium fluctu suspensa tumenti ferret iter V., suspensum inter nubila corpus Sil., inde ferebant nubila suspenso celerem temerasse volatu Persea Stat., dentibus suspensis Lucr. blago (ne močno, ne ostro) grizoč, molis suspensis Col., suspensa mola olivam frangito Col., suspensum et nutans machinamentum Amm., suspensa cohors, agmina Cl. leteča, hiteča.
3. zrahljan, rahel: terra Col., suspensissimum pastinatum Col. —
II. metaf.
1. viseč na čem, odvisen od česa, stoječ na čem, temelječ na čem: nec suspensa (sc. omnia) aliorum aut bono casu aut contrario pendēre ex alterius eventis … coguntur Ci., non aliunde pendēre nec extrinsecus aut bene aut male vivendi rationes suspensas habere Ci. ne čislati, da sta blagor in gorje življenja odvisna od zunanjih reči (zunanjih dejavnikov), dubii suspensaeque ex fortuna spei L., animi ex tam levibus momentis fortunae suspensi L., numquam credideris felicem quemquam ex felicitate suspensum Sen. ph.
2. negotov, v negotovosti bivajoč, neodločen, omahujoč, dvomeč, ne zagotovo vedoč, težko (željno) pričakujoč, poln pričakovanja, napet: suspensus incertusque vultus Ci. neodločnost in negotovost kažoč, cum servitiorum animos propter bellum suspensos videret Ci., animus suspensus curis maioribus Ci., suspensior animus Auct. b. Afr., suspensa mens V., nolo suspensam et incertam plebem Romanam obscura spe et caeca exspectatione pendēre Ci., suspensa exspectatio Ci., Cu., illa (sc. turba) exspectatione suspensa Cu., suspensumque exspectatione … rogat Cu., exspectationem hominum … suspensam tenere Plancus in Ci. ep. v negotovosti puščati, ne diutius oratione mea suspensa exspectatio vestra teneatur Ci., suspensum me tenes Ci. ep., suspensum incertumque aliquem dimittere Plin. iun., erecti suspensique in minime gratum spectaculum animos intendunt L. z napeto pozornostjo, napeto, rebus suspensis L. ob negotovosti političnih razmer, v nevarnem položaju, suspensa oratio Q., Tiberio … suspensa semper et obscura verba (sc. erant) T., in suspenso relinquere Plin. iun. v negotovosti (neodločeno, nedognano) pustiti (puščati), in suspenso sit Dig. bodi (ostani) neodločeno; z loc.: tot populos inter spem metumque suspensos animi habetis L. v duhu omahujočih med upom in strahom, suspensus animi mecum ipse cogitationes … agitabam Ap.; z gen.: exspectatio te spei suspensum fatigabit Gell.; z odvisnim vprašanjem: perterriti oppidani, cum, quid ageretur in locis reliquis, essent suspensi Hirt. ker niso zagotovo vedeli. — Adv. v komp. suspēnsius bolj dvomeče, bolj neodločno: Aug.
3. tesnoben, plašen, boječ, zaskrbljen, nemiren, vznemirjen, vznemirljiv: cura Ci. poet. tesnobna, vznemirljiva, timor O., metuque mutuo suspensa erant omnia L., ne suspensi … capesserent proelium Cu. razvneti, razburjeni, meque ad tua limina … multo suspensum numine ducit V. drhtečega od silne groze božje, suspensa nox Plin. iun., manu suspensā laudare Plin. iun. zadržano, udržljivo, previdno, oprezno, suspensus pro homine amicissimo Plin. iun. v skrbeh, Vespasiani nomen suspensi … circumibant T. v zadregi; est suspensum et anxium (z inf.) tesnoben in bridek položaj je, človeka navdaja s tesnobo in strahom.
4. dela oproščen, praznujoč: familia Amm.