Franja

Zadetki iskanja

  • encariñar vzbuditi naklonjenost pri kom

    encariñarse con a. vzljubiti kaj
  • encelar vzbuditi ljubosumnost pri

    encelarse goniti se (o živali)
  • encender [-ie-] zakuriti; pri-, za-žgati, vžgati, vneti

    encenderse (raz)vneti se; zardeti
    encenderse en ira razjeziti se
  • enchufar pri-, v-klopiti; natakniti, zvezati, kombinirati
  • enflammer [ɑ̃flame] verbe transitif vneti; pri-, v-, zažgati; živo razsvetliti; močno razgreti; figuré razvneti, navdušiti; médecine povzročiti vnetje

    s'enflammer vneti se, vžgati se: pordečiti se (obraz); figuré (raz)vneti se (pour za)
    il se laissa enflammer par la colère, il s'enflamma de colère razjezil se je
    s'enflammer d'amour zaljubiti se
    le bois sec s'enflamme facilement suh les se hitro vname
  • enfourneur [ɑ̃furnœr] masculin delavec pri peči
  • englober [ɑ̃glɔbe] verbe transitif pri-, združiti (dans v), priključiti
  • enjoliveur, euse [-vœr, öz] masculin, féminin olepševalec, -lka; masculin garnitura za olepšanje avtomobila, kovinska plošča, ki pokriva pesto koles pri avtomobilu
  • enkàustika ž (gr. enkaio) enkavstika, slikarska tehnika, pri kateri se za barvno vezivo uporablja vosek, slika v tej tehniki
  • enrayure [ɑ̃rɛjür] féminin špice pri kolesu; prva brazda (na njivi)
  • entbinden* odvezati (von od); Frau: roditi, transitiv pomagati pri porodu; Chemie Gase usw.: sproščati, sprostiti; von einem Kind: entbunden werden roditi
  • ente [ɑ̃t] féminin cepič, cepika; cepljeno drevo; držalo pri čopiču

    prune féminin d'ente vrsta sliv, iz katerih delajo suhe slive
  • entournure [ɑ̃turnür] féminin izrez pri obleki, v katerega je všit rokav

    être gêné dans les, aux entournures ne se udobno počutiti, biti v težavah
  • entrechat [ɑ̃trəša] masculin lahek in hiter skok; poskok pri plesu, v katerem noge hitro udarjajo ena ob drugo
  • entrée [ɑ̃tre] féminin vhod, vstop; vkorakanje; nastop; začetek, uvod, otvoritev; dohod, dostop, pristop; pripustitev (k izpitu); théâtre nastop; commerce vknjiženje; pluriel sprejem blaga ali denarja v določeni dobi; prva jed pri obedu po predjedi ali juhi; (= droits masculin pluriel d'entrée) entrées pluriel uvozna carina; (= prix masculin d'entrée) vstopnina; (= carte féminin d'entrée, billet masculin d'entrée) vstopnica; (entrée de serrure) luknja v ključavnici

    à l'entrée de l'été ob nastopu, v začetku poletja
    à l'entrée de la nuit ob znočitvi, stemnitvi
    entrée d'air dovod, dostop zraka
    entrée en charge, en fonctions, en service nastop službe, funkcij
    entrée gratuite, de faveur prost, brezplačen vstop
    entrée interdite prepovedan vstop
    entrée libre prost vstop (commerce, neobvezno za nakup)
    entrée dans le, au port prihod (ladje) v pristanišče
    entrée en possession nastop lastništva, posesti
    entrée en scène (théâtre) nastop na odru
    entrée en séance otvoritev seje
    entrée et sortie vstopno in izstopno potovanje
    entrée en vigueur začetek veljavnosti
    examen masculin d'entrée sprejemni izpit
    permis masculin d'entrée dovoljenje za vstopno potovanje
    visa masculin d'entrée vstopni vizum
    avoir son entrée (théâtre) imeti prost vstop (dans v)
    avoir ses entrées (auprés du ministre) imeti prost dostop (do ministra)
    donner entrée peljati (dans v), dovoliti vstop (à quelqu'un komu)
    faire son entrée (slovesno) vstopiti, priti v
    faire son entrée dans le monde prvičpriti na kako družabno prireditev
    faire son entrée en scène (théâtre) nastopiti na (gledališkem) odru
    forcer l'entrée izsiliti vstop, vdreti v
    solliciter, obtenir l'entrée d'une société, d'un club potegovati se za, dobiti vstop v kako društvo, v klub
  • entremêler [-mɛle] verbe transitif po-, pri-, z-mešati

    matière féminin entremêlée primes
    paroles féminin pluriel entremêlées de sanglots z ihtenjem pomešane besede
    entremêler son discours de citatians latines vplesti latinske citate v svoj govor
  • entretailler, s' [-taje] (konj) udarjati se z nogami in si jih raniti pri hoji
  • envie [ɑ̃vi] féminin želja, poželenje; veselje; zavist; materino znamenje; zadirek pri nohtu

    j'ai envie želim, ljubi se mi, hoče se mi
    j'ai envie de pleurer, de rire na jok, na smeh mi gre
    il est dévoré, rongé d'envie zavist ga žre, bled je od zavisti
    crever, sécher d'envie pokati od zavisti
    faire envie zbuditi željo, poželenje
    cette voiture me fait envie želim si ta avto
    faire passer, ôter l'envie de quelque chose komu veselje, željo za kaj vzeti
    passer son envie zadovoljiti svojo željo
    porter envie à quelqu'un zavidati komu
    l'envie me prend (de) zahoče se mi
    mourir d'envie de ... umirati od želje, da ...
    susciter l'envie de quelqu'un zbuditi zavist pri kom
  • épamprage, épamprement [epɑ̃praž, -prəmɑ̃] masculin osmukanje nepotrebnega listja pri vinski trti
  • Ephyrē -ēs, f (Ἐφύρη) Efira,

    1. morska Nimfa: V., Hyg.

    2. staro ime mesta Korinta: O., Stat. Od tod

    1. adj.
    a) Ephyraeus 3 (Ἐφυραῖος) efirski = korintski, iz Korinta, pri Korintu: Creusa O., isthmos Ap.; tudi = sirakuški, ker so Sirakuze korintska naselbina: alumni, moenia Sil.
    b) Ephyrēïus 3 (Ἐφυρήϊος) efirski, korintski: aera V. posode iz korintske medi.
    c) Ephyrēus 3 efirski, korintski: moenia Lucan.
    č) Ephyrēïas -adis, acc. pl. -adas, f efirska, korintska: Cl.

    2. ethnicon Ephyrēiadēs -ae, m Efirec, Korinčan: Stat.