Franja

phobodipsos -ī, f (gr. φοβόδιψος) strah pred vodo, hidrofobija: Cael.

photofobie [-fɔbi] féminin, médecine strah pred svetlobo

photophobia [foutəfóubiə] samostalnik
medicina bolesten strah pred svetlobo

pilot-engine [páilətendžin] samostalnik
lokomotiva, ki pred vlakom krči pot

plaider [plɛde] verbe intransitif sodno nastopiti (contre quelqu'un proti komu); govoriti, potegovati se (pour quelque chose za kaj); verbe transitif braniti pred sodiščem, zagovarjati

plaider coupable, non coupable priznati se za krivega, nekrivega
plaider la cause de l'accusé govoriti v prid, braniti obtoženca
plaider en faveur de quelqu'un govoriti v prid kake osebe
plaider le faux pour savoir le vrai reči komu kaj, za kar vemo, da je napačno, da bi ga privedli do tega, da bi povedal resnico
l'affaire se plaide demain zadeva se bo obravnavala jutri

planche [plɑ̃š] féminin deska; šolska deska; izpraševanje pred šolsko desko; bakrorez, lesorez; familier smučka; podolgovata vrtna gredica; militaire, argot meč

planche d'appui okenska polica
planche de débarquement (marine) brv za vkrcavanje
planche à dessin risalna deska
planche à laver perača
planche à repasser deska za likanje
planche de salut (figuré) rešilna deska, zadnja rešitev
baraque féminin en planches lesenjača
avoir du pain, du travail sur la planche (figuré) biti preskrbljen, imeti še mnogo dela
faire la planche ležati (na hrbtu) v vodi
faire la planche aux autres iti spredaj, iti pred kom; napraviti začetek
brûler les planches (figuré) (théâtre) z ognjem, ognjevito igrati
monter sur les planches stopiti na gledališki oder, biti gledališki igralec
farter ses planches namazati smučke
il a fait une bonne planche (šolski žargon) dobro je odgovarjal pred tablo

plead [pli:d]

1. neprehodni glagol
pravno pledirati, zagovarjati se (for za)
braniti se pred sodiščem, navesti dokaze (for za, against proti)
prositi (for za, with koga)
potegovati, potegniti se (for za, with pri kom)

2. prehodni glagol
pravno braniti, zagovarjati, zastopati, navajati, sklicevati se na kaj, izgovarjati se; obravnavati, navesti dokaze

to plead s.o.'s cause zagovarjati koga
to plead guilty priznati krivdo
to plead not guilty zanikati krivdo
his youth pleads for him njegova mladost govori zanj

pleading² [plí:diŋ] samostalnik
pravno obramba, zagovor pred sodiščem, pledoaje
množina razprava, razprave, zagovorni spisi; prošnja, potegovanje (for za)

pȍdjevōjčār m (ijek.), pȍdevōjčār m (ek.) sin, pred katerim so se rodila dekleta

poklòniti pòklonīm
I.
1. podariti, pokloniti: pokloniti komu knjigu
2. posvetiti: pokloniti komu pažnju
3. podariti, privoščiti: pokloni mi još nekoliko dana
II. pokloniti se pokloniti se pred kom: Vuk se junački držao, on se nije ni uklonio ni poklonio

pomander [poumǽndə] samostalnik
zgodovina kroglica iz ambre za zaščito pred boleznijo

porch [pɔ:č] samostalnik
porta, prostor pred vhodom v hišo, pokrito preddverje, vetrnik, vetrna vrata
ameriško veranda

the Porch Stoa v Atenah

port⁵ [pɔ:t]

1. samostalnik
drža
vojska drža puške pri pregledu (diagonalno k levi rami)

2. prehodni glagol
vojska držati puško pred seboj diagonalno k levi rami

pórtico moški spol stebriščni hodnik, veža, lopa pred cerkvijo, preddvor

pȍstava ž
1. podloga: svilena postava; crvena postava na mantiji
2. jed postavljena pred gosta: sjednu svatovi za punim stolom i svaki se zabavi svojom -om i čuturom
3. podstava, posoda, v katero kaplja žganje iz kotla
4. anat. posrčnica, endokard
5. postavitev: scenska, koreografska, režijska postava; postava šahovskih figura; medusobna postava kuća i gospodarskih zgrada
6. šport. drža nog pri telesnih vajah

postuler [pɔstüle] verbe transitif potegovati se, prositi (quelque chose za kaj); verbe intransitif zastopati pred sodiščem

postuler un emploi potegovati se za službeno mesto

pōstulō -āre -āvī -ātum (prim. pōscō)

1. prisvajati si, zahtevati, terjati, postulírati, hoteti, želeti, požele(va)ti, zaželeti (si), (za)prositi koga za kaj, pričakovati kaj od koga: de colloquio C. prositi zastran (zaradi, glede) razgovora, prositi za razgovor, ab senatu de foedere Ci. pri senatu (senat) povprašati zastran (glede) … ; z obj.: Ter., Ph., T. idr., auxilium C., nullum praemium nisi honestum otium Ci., sibi totius belli imperium C., votum Ap. dati (za)obljubo, (za)obljubiti se, aequom postulas Pl. prav imaš; nihil a vobis nisi memoriam Ci., maius aliquid et excelsius a principe postulatur T.; pass.: ludos apparat non postulatus Ci.; z dvojnim acc., in sicer
a) = zahtevati kaj od koga: haec cum praetorem (od pretorja) postulabas Ci.
b) = zahtevati, hoteti imeti koga za kaj: iterum me iam praesentem advocatum postulaverunt Plin. iun.; s finalnim stavkom: Ter., S., Corn., Plin. iun. idr., idque Lemnii sua sponte facerent, postulasset N., qui postulabant, eos … sibi dederent C. postulo, Appi, etiam atque etiam consideres L., Ariovistus ex equis ut colloquerentur, postulavit C., postulat abs te, ut Romam rem reicias Ci., Ariovistus postulavit, ne quem peditem ad colloquium Caesar adduceret C., haec postulo: primum id … ut ne quid huc praeiudicati afferatis Ci.; z inf. ali ACI: Pl., Ter., Ca. fr., N., Corn. idr., dicendo vincere non postulo Ci., qui adire senatum non postulassent L., hic postulat se Romae absolvi Ci.; z NCI (pass.): postulat deus credi Cu. naj ga imajo za boga, ostendi, quam multa ante fieri convenerit, quam hominis propinqui bona possideri postularentur Ci.

2. (o stvareh) zahtevati, vele(va)ti, nanesti (nanašati): Ter., Q. idr., veritas, causa postulat Ci., ut loci natura necessitasque temporis postulat C., res postulare videtur Africae situm paucis exponere S., (sc. herba) ne spargi quidem postulat Plin.

3. occ. kot jur. t.t.
a) pred sodiščem (na sodišču) zahtevati = pred sodiščem (na sodišču) svetovati, predlagati: Icti. idr., quaestionem L., in Gabinium … delationem nominis Ci., recuperatores aut iudicem Ci.
b) (po)klicati, poz(i)vati pred sodnika (na sodišče), (ob)tožiti pred sodnikom (na sodišču): Appium censorem Caelius in Ci. ep., aliquem impietatis reum Plin. iun., aliquem de ambitu Ci., aliquem apud me de pecuniis repetundis Ci., aliquem de repetundis Ci. ali repetundis T., aliquem ob contumelias in Caesarem dictas T., postulatus crimine Ap.; analogno po skladu glag. accusare z gen.: aliquem maiestatis T., aliquem repetundarum Suet., aliquem ingrati Sen. rh. zaradi nehvaležnosti, capitis Icti.

poštr̀kati se -ām se, poštr̀čēm se razbežati se pred brenclji

potis -e (sor. s skr. páti-ḥ gospod, soprog, pátnī gospa; prim. gr. πόσις [iz *πότις] soprog, πότνια gosp(odaric)a, δεσ-πότης gospo(dar), vladar, δέσποινα [iz *δεσ-πο(τ)νια], lit. patìs, pàts soprog, got. faths gospod, brut-faths [=*Braut-herr = Bräutigam] ženin, lat. com-pos, im-pos, potestas, posse).

I. poz. zmožen, môčen, močán, mogočen, silen, oblasten: Divi potes Varr.; večinoma v povezavi z glag. esse ali tudi brez njega = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, premoči, mogoče biti komu kaj: potis sum hoc inter vos componere Pl., at non Euandrum potis est vis ulla tenere V., potis es reperire Lucr., sanguis potis est consistere Poeta ap. Ci., nec (naspr. corpus) potis est cerni Lucr., si potis est Ter., Prud. če je mogoče, če je moč, quid pastores potis sunt Varr., nec potis (sc. est) Ionios fluctus aequare sequendo V., quī potis est? Cat. kako je mogoče?; v vprašanju: potin = potisne: potin' es dicere? Ter., potin' est (= potest)? Pl., potin' (= potin' est), ut desinas? Ter. ali moreš nehati? ali lahko nehaš? = nehaj vendar?; neutr. pote z istim pomenom: Lucr., hoc facias sive id non pote sive pote (sc. est) Cat., quā pote quisque, in eā conterat arte diem Pr.; pote (pote') = potest; z inf.: Vitr., Pr., pa tudi = potest esse more biti, mogoče je: nihil pote supra Ter., hoc quidquam pote impurius? Ci., quantum pote Ci. ep. kolikor (= kakor hitro, takoj ko, brž ko) je mogoče; potis ali pote (sc. esse) = posse često pri Pl. — Iz potis (pote) in esse je nastal glag. possum (gl. possum; prim. tudi še pte in zvezo ut-pote). —

II. komp. potior -ius

1. prednost imajoč, ljubši, važnejši, boljši, vrlejši, odličnejši, izvrstnejši: abs.: heres L., sententia V., H., ut sit potior Ter. da bo imel prednost; tako tudi: qui potior nunc es Tib., Persae multitudine potiores Cu. močnejši; potiorem vitā rem habere C. ali publica commoda privatis potiora habere C. javnim (državnim) koristim dajati prednost pred zasebnimi, plus pollet potiorque est patre Poeta ap. Ci., cives potiores quam peregrini Ci., nihil mihi potius fuit, quam ut … Ci.; subst. n pl. važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše) stvari (reči), važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše): ea referremus, nisi maiora potioraque haberemus N., quasi potiora quaedam egisset Cu., naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.

2. vrednejši: quibus tantum crederem, potiores habui L. (sklad po adj. dignus). — Od tod acc. sg. adv. potius bolj, raje, rajši, prej(e): quaestio facti potius est, non iuris Icti., Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani est C., hic potius vivus in reos quam occisus in proscriptos referretur Ci.; s finalnim stavkom: perpessus est omnia potius quam conscios indicaret Ci. kakor da bi bil … , audeo dicere hoc malo domitos ipsos potius cultores agrorum fore quam ut armati per secessionem coli prohibeant L.; quam potius V. = potius quam. Pogosto (v zvezi z vel, sive, seu, aut) kot popravek (correctio), pojasnilo prejšnjega izraza = bolje (rečeno), to je, oziroma: magnus (sc. homo) vel potius summus Ci., o clementiam populi Romani seu potius patientiam miram Ci., sceleratus civis aut domesticus potius hostis Ci.; pri nasprotjih (v zvezi z ne, atqui, sed): istius fide ne potius perfidiā decepti Ci., non laudatio, sed (marveč, temveč) inrisio Ci.; pri komp.: cum ei fuerit optabilius oblivisci posse potius … Ci.; pri glag. s komparativnim pomenom (malle, praestare, praeoptare; v teh primerih se potius ne sloveni): N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., mori potius quam servire praestaret Ci., ut puerum praeoptares perire potius quam … Ter. —

III. superl. potissimus 3 najizvrstnejši, najimenitnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni, prvi: Plin. iun. idr., potissimos libertorum veneno interfecit T., potissimus tentare S. prvi je poskusil, quid potissimum sit Ci., primum ac potissimum omnium ratus L., potissimus nostrae ut sit domi Pl. da bi imel prednost pred vsemi. — Večinoma acc. sg. n. adv. potissimum najbolj, najraje, najrajši, (prav) posebej, (prav) posebno, (še) zlasti, predvsem, pred vsem (drugim), prav: Pl., Ter., Hirt., Iust. idr., ex his delecti Delphos deliberatum missi sunt qui consulerent Apollinem, quo potissimum duce uterentur N., aut quo potissumum infelix adcedam? S., forte quadam utili ad tempus, ut comitiis praeesset, potissimum M. Duillio sorte evenit L., qui potissimum ex magno numero conscenderent C. sed ego potissimum (najbolj) Thucydidi credo N., at enim cur a me potissimum (prav) hoc praesidium petiverunt? Ci., in eā potissumum (prav) urbe natus N.

potpòučiti se -īm se kaj malega prigrizniti pred kosilom