Franja

Zadetki iskanja

  • nadròbiti nàdrobīm
    I.
    1. nadrobiti: nadrobiti kruh u mlijeko
    2. ekspr. skuhati, pripraviti neprijetnost: ko mu je to nadrobio?
    3. ekspr. nakvasiti: ne vjeruj sve što ti je nadrobila; kako nadrobiš, onako ćeš si kusati kar si skuhaš, to boš pojedel
    II. nadrobiti se
    1. ekspr. nasekati se ga
    2. ekspr. k jugoistoku nadrobilo se dosta otočića proti jugovzhodu je precej otočkov
  • nagajiv pridevnik
    1. (igriv) ▸ pajkos, huncut, csintalan
    nagajiv nasmeh ▸ pajkos vigyor
    nagajiv pogled ▸ huncut tekintet
    nagajiv videz ▸ pajkos kinézet
    nagajive oči ▸ pajkos szempár
    nagajivi lasjekontrastivno zanimivo rakoncátlan haj
    malce nagajiv ▸ kicsit pajkos
    nagajivo vprašanje ▸ pajkos kérdés
    nagajiv nasmešek ▸ huncut mosoly
    Od vetra skuštrani lasje in beli zobje so dajali njegovemu obrazu nagajiv videz. ▸ A széltől kócos haja és fehér fogai pajkos kinézetet kölcsönöztek az arcának.
    Čeprav mi je mama rekla, da imam lepe skodrane, nagajive lase, sem si jih počesala v tesen čop.kontrastivno zanimivo Annak ellenére, hogy anyám azt mondta, szép göndör, rakoncátlan a hajam, szoros copfba fésültem.
    Vedno je dobre volje in vedno ima v očeh nekakšne nagajive iskrice ter hudomušen nasmeh. ▸ Mindig jókedvű, a szemében pedig mindig pajkos szikrák cikáznak, és hamiskás mosoly bújkál az arcán.
    Voditelj tiskovne konference je postavil lucidno nagajivo vprašanje, zakaj dve knjigi. ▸ A sajtótájékoztató vezetője egy éleslátóan pajkos kérdést tett fel: miért két könyv?

    2. (o nedisciplini) ▸ pajkos, csintalan, huncut
    nagajiv otrok ▸ csintalan gyerek
    Spominja se, da so nekoč nagajivi otroci župniku v spovednico na klop nastavili risalne žebljičke. ▸ Emlékszem, hogy régen a csintalan gyerekek rajzszögeket szórtak a plébános gyóntatószékére.
    Sosed želi nagajivega dečka prevzgojiti, a mu to ne uspe. ▸ A szomszéd szeretné átnevelni a pajkos fiút, de ez nem sikerül neki.
    V športu moraš biti malo nagajiv, drugače težko prideš na vrh. ▸ A sportban egy kicsit pajkosnak kell lenni, egyébként nehezen jutsz el a csúcsra.

    3. (o spolnosti) ▸ pajzán, huncut, pajkos
    nagajiva fotografija ▸ pajkos fénykép
    Menim, da se ljudem ob misli na uniformo porajajo predvsem nagajive pa tudi pregrešne misli. ▸ Úgy vélem, hogy az egyenruha láttán pajzán és bűnös gondolatok támadnak az emberekben
    Besedilo pesmi je tudi rahlo nagajivo in ima nekoliko zapeljivega, erotičnega pridiha. ▸ A dal szövege enyhén pajzán, és van benne némi csábító, erotikus hangzás.

    4. (o nevšečnosti) ▸ pajkos, rakoncátlan
    nagajiv pramenkontrastivno zanimivo rakoncátlan hajtincs
    nagajiv veter ▸ rakoncátlan szellő
    nagajivi sončni žarki ▸ pajkos napsugarak
    Ko je jedel opečenec in slanino, mu je nagajivi vetrc skušal odpihniti prtiček. ▸ Amikor ette a pirítóst és a szalonnát, a rakocátlan szellő megpróbálta elfújni a szalvétáját.
    Poletje je v vsem svojem zamahu, okus po morski soli in nagajivih sončnih žarkih še ni zbledel s spomina. ▸ A nyár még javában tart, de a tengeri só ízének és a pajkos napsugaraknak az emléke még nem fakult meg.
    Čeprav je vreme precej nagajivo, izkoristite poletne dni in si pričarajte poletje kar sami. ▸ Annak ellenére, hogy az időjárás eléggé rakocátlan, használják ki ezeket a nyári napokat, és varázsoljanak nyarat saját maguknak!
  • naj1 členek

    1. (za izražanje želja s povedkom) ○:
    naj bo po tvojem sia come vuoi tu

    2. (v vprašalnih stavkih za izražanje ugibanja) ○:
    kaj naj naredim? che fare?
    ali naj grem ali ne? vado o resto?, devo andare o no?

    3. (za izražanje nujnosti) ○:
    naj ti povem, kaj se bo zgodilo ti dirò io cosa succederà
    to je potrebno, če naj se izognemo posledicam è necessario se vogliamo evitare le conseguenze

    4. (za izražanje pojasnila) ○, comunque:
    skakalec je padel. A naj povem, da je bil veter precej močen il saltatore è caduto, comunque va detto che il vento era piuttosto forte

    5. (za izražanje želje, s pogojnikom) ○:
    politki naj bi uresničevali želje ljudstva i politici sarebbero chiamati a realizzare la volontà popolare

    6. (za izražanje namena) ○:
    ta šola naj bi vzgajala strokovnjake prihodnosti una scuola che dovrebbe educare i tecnici del futuro

    7. (za izražanje dvomov) ○:
    ta proces naj bi povzročale neke bakterije un processo che sarebbe provocato da certi batteri
  • nanášati (-am) | nanêsti (-nêsem)

    A) imperf., perf.

    1. portare, ammucchiare; depositare:
    voda nanaša prod in pesek l'acqua deposita ghiaia e rena

    2. applicare, dare:
    nanašati ličilo na obraz applicare al volto il trucco

    3. (vrisati na) riportare

    4. (prinašati, prinesti):
    na leto obresti precej nanesejo gli interessi annui fruttano parecchio

    5. (nabirati, nabrati se) essere in tutto, complessivamente:
    razprava je nanesla dvajset strani il saggio è in tutto una ventina di pagine

    6. capitare, succedere (tudi impers.):
    slučaj je nanesel, da sta se srečala il caso ha voluto che si incontrassero
    včasih je prijazen, včasih zadržan, kakor nanese talvolta è gentile, tal altra riservato, come capita

    B) nanášati se (-am se) rifersi:
    opisani dogodki se nanašajo na ... i fatti qui descritti si riferiscono a...
  • narázen adv. discosto; separato, separatamente:
    hiši stojita precej narazen le due case stanno parecchio discoste
    nekatere prislove pišemo narazen certi avverbi si scrivono separati
    biti si daleč narazen divergere
    pog. dati stroj narazen smontare una macchina
    pog. iti narazen separarsi, divorziare
    živeti narazen vivere separati
    pog. blago leze narazen la stoffa è logora, si straccia
    lica mu lezejo narazen od zadovoljstva dalla contentezza gli si slarga il volto
    pog. posestvo leze narazen il podere va in rovina
    pog. toliko jé, da kar leze narazen a furia di mangiare ingrassa a vista d'occhio
    spraviti narazen prepirljivce separare i contendenti
  • nató then; afterwards, after that

    kmalu nató shortly afterwards; thereupon
    takoj, précej nató there and then
  • nice [náis] pridevnik (nicely prislov)
    fin, nežen
    pogovorno okusen, slasten (hrana)
    pogovorno prijeten, prijazen (to s.o.)
    pogovorno čeden, lep, privlačen, simpatičen
    ironično krasen; izbirčen (about, in)
    točen, tankovesten, skrben, pedanten, precizen (in doing s.th.)
    figurativno kočljiv, občutljiv, rahel (običajno z not)
    spodoben

    a nice mess lepa kaša
    nice and fat lepo debelo
    nice and warm prijetno toplo
    to have a nice ear imeti oster sluh
    a nice point kočljiva zadeva
    nice and nice precej
    not a nice song nespodobna pesem
  • nihilum, skrč. nīlum (le pri Kom. in Lucr.) (dat. je redek in le poklas.), n (iz *ne-hīlom, *ne-hīlum, iz česar je nastalo ni-hĭlum in skrč. nīlum „niti vlakence“, „niti dlaka“; prim. hīlum in nihil, nīl)

    1. subst. nič: erit aliquid, quod aut ex nihilo oriatur aut in nihilum subito occidat Ci., ut de nihilo quidpiam fiat Ci., ad nihilum venire Ci. ali in nihilum interire Ci. „na nič priti“, „v nič priti“ = razpasti, propasti, ad nihilum recidere Ci. zopet priti (se pogrezniti) do niča (v nič), ad nihilum redigere L. na nič (do niča) spraviti, uničiti, nil igitur fieri de nilo posse fatendumst Lucr., possunt ad nilum quaeque reverti Lucr., ne tibi res redeant ad nilum Lucr., ne res ad nilum redigantur funditus omnes Lucr., hoc quod vivimus proximum nihilo est Sen. ph., nihilo addito Plin., quod se receptura sit in aliquid omnino de nihilo Tert.; z gen.: nihilum eius Ci., non nihilum divinationis Vop.; v predklas. lat. pisano ločeno: neque proficit hilum Poeta ap. Ci., neque dispendi facit hilum Enn. ap. Varr., neque inter se contendant viribus hilum Lucr. (gl. hīlum). Posebna rekla:
    a) nihilī (gen. pretii) esse niti dlake ne biti vreden = ne biti vreden nič, brez vrednosti (cene) biti, nobene vrednosti ne imeti, nihilī (nilī) aestimare, nihilī (nilī) facere, nihilī (nilī) pendĕre, nihilī (nilī) putare za nič šteti, nič ne čislati, nič ne imeti v čislih, nič ne ceniti: bestia nihili, verbum nihili Pl., quem putamus esse non hili, dicimus nihili Varr., homo nihili Varr. ali samo nihili (unde is, nili?) Pl. niče, ničvrednež, ex quo idem (sc. homo) nihili dicitur Ci., parvi pretii est, qui iam nihili sit Ci. ep., nihili aestimare Ci., auspicia nihili putare Ci., video te nili pendere prae Philolache omnīs homines Pl., pater eius nili pendit Ter., nihili facere Pl., Ci., toda: homo nihili factus Pl. skopljen(ec).
    b) nihilō (nīlō) (abl. mensurae pri komp.) niti za dlako, las (ne) = nič: nihilo maius Ci., nihilo diligentior esse coepit Ci., nihilo ut sapientior ille, qui te deridet, caudam trahat H., cum contemptim tribuni plebis rem nihilo segnius peragerent L.; precej često nihilō plūs Ter. ali nihilō magis Ci., H. niti za las več, nič več (bolj) = prav tako malo, nihilo (nīlō) minus (pisano tudi nihilōminus) α) nič manj = prav toliko: quod sunt satis? quattuor, nilo minus Pl. β) nič manj = prav tako, pri vsem tem, kljub temu, vendar(le): N., minus dolendum fuit ne non perfecta, sed poeniendum certe nihilominus Ci., post eius mortem nihilo minus id facere conantur C., nihilo minus tamen agi posse de compositione C.; tudi: minus nilo Caecil. fr.; z izpuščenim minus: nilo ego quam nunc tu amata sum Pl.; s quam: Ci. ali atque (ac) kot: Lucr. γ) = manj kot nič: Ter.; v pomenih, navedenih pod β) nihilō (nīlō) minus, tudi nihilō (nīlō) secius (sētius) in nihilō (nīlō) dēterius: nam [qua] si servos [meus] esses, nihilo setius mihi obsequiosus semper fuisti Pl., sed nilo setius mox puerum huc deferent ante ostium Ter., nihilo secius Caesar … duas acies hostem propulsare … iussit C., nihilo tamen secius principibus Treverorum ad se convocatis hos singillatim Cingetorigi conciliavit C., nihilo secius tamen Varr., Conon nihilo setius apud praefectos regis versabatur N., nihilo setius Aquileiam usque perseveraverunt Suet., nilo deterius dominae ius esse H.; nihilo (nīlō) aliter nič drugače, prav tako: ego isti nilo sum aliter ac fui Ter., non nihilō (aestimare) Ci. nekoliko.
    c) dē nihilō za nič = brez vzroka, brez razloga, neutemeljeno, brez osnove, neosnovano: qui alteri de nilo audacter dicunt contumeliam Pl., mali rem exempli esse de nihilo hospites corripi L., fiducia nōn dē nihilō profecto concepta L. ne brez vzroka.
    d) prō nihilō est toliko je kot nič, nič ne velja, šteje se za nič, ni nič v čislih: omnis voluptas pro nihilo est Ci.
    e) prō nihilō ducere (putare): Ci. ali prō nihilō habere Caecil. fr., L. za nič (za malo) šteti, nič ne ceniti (čislati), (nič) ne imeti v čislih.

    2. (acc.) nihilum (okrepljen nōn) v nobenem oziru, nikakor ne: L., est genus unum stultitiae nihilum metuenda timentis H.


  • A) avv.

    1. ne:
    anzi che no iron. precej
    certamente no, proprio no seveda ne
    come no, perché no seveda, kajpada
    forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
    no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
    più no che sì verjetno ne
    se no sicer
    accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
    pare di no zdi se, da ni res
    speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi

    2. ne:
    ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)

    3. ne (v holofrastični funkciji):
    sì e no morda, kvečjemu
    sì o no? da ali ne?
    vogliamo andare o no? ali gremo?

    4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
    te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?

    B) m

    1. ne; zavrnitev, odklonitev:
    dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
    essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen

    2. glas proti:
    ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • nombre [nɔ̃br] masculin število; množina, večina; števnik

    (bon) nombre de velik del, veliko, mnogo
    au nombre de mille tisoč po številu
    nombre premier praštevilo
    nombre total skupno število, vsota, seštevek
    nombre entier, décimal, fractionnaire celo, decimalno, ulomkovo število
    nombre pair, impair sodo, liho število
    nombre cardinal, ordinal glavni, vrstilni števnik
    nombre d'entre vous številni, mnogi med vami
    en (grand) nombre v velikem številu
    le plus grand nombre večina
    en nombres ronds okroglo, v zaokroženih številkah
    sans nombre brez števila, brezštevilen
    depuis nombre d'année, s že precéj let
    compter quelqu'un au nombre de ses amis koga šteti med svoje prijatelje
    élever un nombre au carré kvadrirati neko število
    être du nombre biti (spadati) zraven
    n'être pas en nombre ne biti sklepčen
    faire nombre povečati število, zraven šteti
  • Nōnius 3 Nónij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

    1. M. Nonius Sufēnās Mark Nonij Sufenat, pompejevec, tr. pl. l. 56: Ci. ep.

    2. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Cezarjev podpoveljnik (legat) v Afriki in Hispaniji: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp.

    3. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Avgustov prijatelj, poročen s sestro Kvintilija Vara, obtožen zastrupljanja, a spoznan za nedolžnega; menda konzul l. 6 po Kr. (nam. Aruntija): Plin., Suet. (ki ga imenuje Nonius Asprenas in Asprenas Nonius).

    4. C. Nonius Asprenas Gaj Nonij Asprenat, sin prejšnjega; pod poveljstvom svojega ujca Kvintilija Vara se je udeležil bitke v Tevtoburškem lesu (gozdu), kjer se je srečno rešil, pozneje (l. 14 po Kr.) pa je bil upravitelj v Afriki: T.

    5. Nonius Marcellus Nonij Marcel, rim. slovničar ob koncu 3. stoletja po Kr.; njegovo delo Compendiosa doctrina per litteras se nam je ohranilo, čeprav precej okrnjeno.
  • občutno prislov
    (precej; znatno) ▸ érezhetően, érzékelhetően
    občutno zmanjšati ▸ érezhetően csökkent
    občutno znižati ▸ érezhetően csökkent
    občutno izboljšati ▸ érezhetően javul
    občutno povečati ▸ érzékelhetően növekedik
    občutno poslabšati ▸ érzékelhetően rosszabbodik
    občutno podražiti ▸ érezhetően drágul
    občutno skrajšati ▸ érzékelhetően rövidül
    občutno poceniti ▸ érezhetően leszállít
    občutno upasti ▸ érezhetően esik
    občutno povišati ▸ érezhetően növekszik
    občutno nižji ▸ érezhetően alacsonyabb
    občutno dražji ▸ érezhetően drágább
    občutno manjši ▸ érezhetően kisebb
    občutno prevelik ▸ érezhetően túl nagy
    občutno višji ▸ érzékelhetően magasabb
    občutno hitrejši ▸ érzékelhetően gyorsabb
    Občutno se je podražilo tudi ogrevanje stanovanja v bloku. ▸ A társasházi lakások fűtése is érezhetően megdrágult.
    Večje preglavice kot sneg pa je povzročal močan veter, ki je občutno zmanjšal vidljivost. ▸ A havazásnál nagyobb gondot okozott az erős szél, amely jelentősen csökkentette a látási viszonyokat.
    Zeleni čaj lahko zdravljenje prehlada občutno skrajša. ▸ A zöld tea jelentősen lerövidítheti a náthából való felgyógyulást.
    Tudi preostale delnice tehnoloških podjetij so v petek občutno izgubljale. ▸ A többi technológiai vállalat részvénye is érezhetően veszített értékéből pénteken.
    Tudi plače so zdaj občutno višje kot v preteklosti. ▸ A bérek is érzékelhetően magasabbak, mint a múltban.
    Gostje so prvič občutneje povedli s 13:9 in nato s 20:14. ▸ A vendégek 13:9-es és 20:14-es állásnál tettek szert érzékelhetőbb előnyre.
    V noči na nedeljo bo od severovzhoda k nam začel pritekati občutno hladnejši zrak. ▸ Vasárnap este északkelet felől érezhetően hűvösebb levegő érkezik.
  • odmàknuti òdmaknēm
    I.
    1. odmakniti: odmaknuti stolicu
    2. ekspr. odriniti: odmaknuti neprijatelja od naših rovova
    3. oddaljiti se, oditi naprej: odmakao je daleko, nećeš ga moći stići
    4. vrijeme je daleko odmaklo kar precej časa je minilo
    II. odmaknuti se odmakniti se
  • ohladíti refroidir (tudi figurativno) , laisser (ali faire) refroidir; rafraîchir ; (umetno) réfrigérer

    ohladiti jed faire refroidir un plat
    ohladiti krop laisser refroidir de l'eau bouillante
    ohladiti pijačo rafraîchir une boisson
    ohladiti vino, lubenico mettre du vin, une pastéque à refroidir
    ohladiti z ledom, v ledu refroidir avec de la glace, dans la glace
    pustiti, da se motor ohladi laisser refroidir un moteur
    ohladiti se se refroidir, devenir froid; se rafraîchir
    vreme se je precej ohladilo le temps s'est bien rafraîchi (ali refroidi)
    ohladiti svojo jezo nad kom (figurativno) décharger sa colére (ali sa bile) sur quelqu'un
  • okrógel (-gla -o)

    A) adj.

    1. rotondo, tondo:
    okrogel obraz un viso rotondo
    okrogli oklepaj parentesi tonda

    2. pren. tondeggiante, pienotto

    3. tondo, arrotondato (numero):
    zadeti na loteriji okroglih deset milijonov vincere alla lotteria dieci milioni tondi

    4. notevole:
    poneveriti precej okroglo vsoto frodare una somma notevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti okrogel (pijan) essere brillo
    zardevati pri vsaki okrogli besedi arrossire a ogni parola sconcia
    pren. pogovor za okroglo mizo tavola rotonda
    peti okrogle pesmi cantare canzoni allegre, vivaci
    pripovedovati okrogle zgodbe raccontare storie, barzellette sconce, spinte
    šport. žoga je okrogla la palla è rotonda, fare previsioni è azzardato
    adm. okrogli žig timbro tondo
    metal. okroglo železo tondino
    okrogel predmet tondello
    okrogel ročaj pomolo
    okrogla embalaža barattolo
    pren. okrogla miza panel
    okrogla oblika rotondità
    okroglo naslonjalo tombolo

    B) okrógli (-a -o) m, f, n
    peti okrogle cantare canzoni allegre
    pije, dokler ima kaj okroglega v žepu beve fin quando ha qualche soldo in tasca
  • ōrātiuncula -ae, f (demin. iz ōrātio) (zelo, precej lep) govorček: indicant oratiunculae Ci., illa aureola oratiuncula Ci., Scipionis oratiunculae Fr., oratiunculae Tullianae Fr., ut ipsā oratiunculā, quā usus est (sc. Cicero), patet Q.
  • orator samostalnik
    (govornik) ▸ orátor, szónok
    neutruden orator ▸ fáradhatatlan orátor
    spreten orator ▸ ügyes orátor
    Predsednik slovi kot neutrudni orator, ki nikoli ne zamudi priložnosti za pogosto precej ognjevite govore. ▸ Az elnök fáradhatatlan szónok hírében áll, aki nem hagyja ki az alkalmat, hogy gyakran igen tüzes beszédeket tartson.
  • over2 [óuvə] prislov

    1.
    preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. over preslikati kaj, he jumped over preskočil je)

    2. figurativno
    na drugo stran, k drugi stranki (they went over to the enemy prešli so k sovražniku)

    3.
    sem, semkaj (come over! pridi sem!)

    4.
    tam (preko), na drugi strani (over there tamle, ameriško pogovorno v Evropi)

    5.
    (prav) nad (the bird is directly over us ptič je prav nad nami)

    6.
    znova (ten times over desetkrat zapovrstjo)

    7.
    pretirano, čezmerno (over polite pretirano vljuden)

    8.
    mimo, gotovo, končano (the lesson is over šolska ura je končana)

    9.

    Razno:

    over again še enkrat, znova
    over and over again vedno znova
    over against nasprotno (temu)
    over and above vrhu tega, skrajno, preveč
    all over povsod, popolnoma, končan
    to be all over with biti na koncu s čim
    it is all over with him z njim je konec
    that is him all over to je čisto njemu podobno
    sleng to be all over s.o. (s.th.) biti vzhičen nad kom (čim)
    pogovorno to get s.th. over with končati kaj
    the world over po vsem svetu
    not over well precej slabo
    that can stand over to lahko počaka
    see over poglej naslednjo stran
    ekonomija carried over prenos
  • padalec samostalnik
    1. ponavadi v športnem kontekstu (o padalstvu) ▸ ejtőernyős
    izkušen padalec ▸ tapasztalt ejtőernyős
    skok padalcev ▸ ejtőernyősök ugrása
    doskok padalcev ▸ ejtőernyősök földet érése
    pristanek padalcev ▸ ejtőernyősök landolása
    Padalci bodo skočili iz helikopterjev. ▸ Az ejtőernyősök helikopterből fognak kiugrani.
    Povezane iztočnice: ekstremni padalec, jadralni padalec, športni padalec

    2. ponavadi v množini (vojak) ▸ ejtőernyős
    desant padalcev ▸ ejtőernyős deszant
    bataljon padalcev ▸ ejtőernyős zászlóalj
    enota padalcev ▸ ejtőernyős osztag, ejtőernyős alakulat
    zavezniški padalci ▸ szövetséges ejtőernyősök
    britanski padalci ▸ brit ejtőernyősök
    Most je v jutranjih urah, 6. junija 1944, zavzelo 180 britanskih padalcev, potem ko so nemške vojake napadli iz zasede. ▸ A hidat 1944. június 6-án 180 brit ejtőernyős foglalta el, miután lesből támadták meg a német katonákat.
    Sopomenke: vojaški padalec

    3. lahko izraža negativen odnos (kdor se pojavi nepričakovano) ▸ beugró, beeső személy
    Veliko je tudi padalcev, ki pridejo malo potrenirat pred koncertom. ▸ Sok a beugró is, akik a koncert előtt jönnek kicsit gyakorolni.
    Tu in tam se sicer pojavijo "padalci", ki ponudijo računalnike po precej nižji ceni. ▸ Itt-ott megjelenik néhány beeső személy is, aki sokkal olcsóbban kínálja a számítógépeket.