Franja

kič samostalnik
1. lahko izraža neodobravanje (cenen izdelek) ▸ giccsNa bazarju dobiš vse od kiča do lepih ročno izdelanih spominkov. ▸ A bazárban a giccstől a szép kézműves emléktárgyakig minden kapható.
Spominki, povezani s svetovnim prvenstvom v nogometu, so prava parada kiča na eni strani in zelo dragih izdelkov na drugi strani. ▸ A labdarúgó-világbajnoksággal kapcsolatos emkléktárgyak egyrészt igazi giccsparádét jelentenek, vagy pedig nagyon drága termékek sokaságát.
Ne maram kiča, se pravi neestetskih stvari, narejenih iz cenenih materialov ... ▸ Nem szeretem a giccset, szóval a nem esztétikus, olcsó anyagokból készült dolgokat...
Razni viteški portreti, ceneni kič, ki je bil všeč cesarju, niso mogli pregnati močnega slikarstva impresionistov. ▸ A különböző lovagi portrék, az olcsó, császárnak tetsző giccs nem tudta kiszorítani az impresszionisták erős festészetét.

2. lahko izraža neodobravanje (o izumetničenosti nečesa) ▸ giccsVedno sva imeli radi estetiko kiča, prenasičenost s podobami. ▸ Mindig is szerettük a giccs esztétikáját, a képekkel való túltelítettséget.
Njen okus ima dve skrajnosti – minimalizem oziroma zelo očiščena oblika ali pa popoln kič. ▸ Az ízlésének két véglete van – a minimalizmus, illetve a nagyon letisztult forma vagy a tiszta giccs.
Bahavih ameriških filmov, ki mejijo na kič, ne maram. ▸ A giccsel határos, harsány amerikai filmeket nem szeretem.
Kadar je na Blegošu lepo vreme, okolica postane tako lepa, da skoraj meji na kič. ▸ Amikor Blegošban szép az idő, a táj úgy megszépül, hogy az már szinte a giccsel határos.
Čudovit film, čudoviti igralci, ki so vse prizore odigrali iz srca, realno, brez pretiravanja, brez kiča in olepšav. ▸ Csodálatos film, csodálatos színészek, akik minden jelenetet szívvel, életszerűen játszanak el – giccs és szépítés nélkül.
Dekorativna umetnost, most med visoko umetnostjo in cenenim kičem, je v pol stoletja pri nas skoraj popolnoma izginila. ▸ A magas művészet és az olcsó giccs között hidat képező dekoratív művészet fél évszázadon belük szinte teljesen eltűnt nálunk.
Kritika je dolgo odklanjala Puccinijeva dela ter mu celo očitala, da piše sentimentalen kič. ▸ A kritikusok sokáig elutasították Puccini műveit, és még azt is felrótták neki, hogy érzelgős giccseket ír.
Ta rešitev je še posebej priporočljiva za manj zmogljive računalnike in vse tiste, ki ne marajo softverskega kiča. ▸ kontrastivno zanimivo Ez a megoldás különösen ajánlott a kisebb teljesítményű számítógépekre, továbbá mindazoknak, akik nem szeretik a giccses szoftvereket.

kolos samostalnik
1. (velikanski objekt ali predmet) ▸ kolosszusOgromen betonski kolos (v gradnji), ki ga je mogoče videti daleč naokoli, bo muzej prve svetovne vojne. ▸ A már messziről látható (épülőfélben lévő) hatalmas betonkolosszus az első világháború múzeuma lesz.
Leta 1973 je začela dozorevati ideja o najvišjem betonskem dimniku v Evropi, 360 metrov visokem kolosu iz betona in železa. ▸ 1973-ban kezdett formát ölteni Európa legmagasabb betonkéményének, egy 360 méter magas vasbeton kolosszusnak az ötlete.
Na varnost je mislil, ko je kupoval avto, saj je verjetno zato kupil tak kolos na kolesih. ▸ Autóvásárláskor a biztonságot tartotta szem előtt, hiszen valószínűleg ezért vásárolt ilyen guruló kolosszust.

2. (ogromna organizacija) ▸ kolosszusAmerika je gospodarski kolos, ki mu na svetu ni para. ▸ Amerika a világon egyedülálló gazdasági kolosszus.
Evropski parlament šteje 732 poslancev, vsak ima dva do tri asistente, sicer pa ta ogromni kolos zaposluje okoli pet tisoč ljudi, od strokovnjakov do ostalega osebja. ▸ Az Európai Parlamentnek 732 képviselője van, mindegyiküknek két-három asszisztense, de ez a hatalmas kolosszus a szakértőktől alkalmazottakig mintegy 5 000 embert foglalkoztat.

3. (velik kip) ▸ kolosszusJužno od tega kamna sta v pesku napol zakopana dva sarkofaga iz grško-rimske dobe ter nedokončan kolos. ▸ Ettől a kőtől délre két görög-római szarkofág és egy befejezetlen kolosszus van félig a homokba temetve.

4. (velikan; orjak) ▸ kolosszus, óriás
Prišli so trije gestapovci, pravi kolosi. ▸ Három gestapós érkezett, igazi óriások.
Za kolosa, težkega 150 kilogramov, sem trepetal, da se mu bo pod zadnjico sesedel nežni stolček. ▸ Rettegtem, hogy a 150 kilogrammos kolosszus feneke alatt összeroskad a finom kis szék.

5. (pomembna oseba) ▸ kolosszus
Z vsakim tekstom nas zmeraj znova in zmeraj drugače preseneča ta kolos, ki se imenuje Shakespeare. ▸ Minden szöveggel újra és újra és mindig máshogy kápráztat el bennünket ez a Shakespeare nevű óriás.

komar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija die Stechmücke (navadni Gemeine)
komar mrzličar Fiebermücke, Gabelmücke
pravi komar Hausmücke
gozdni komar Aedes: Waldmücke
roji komarjev Mückenschwärme, die Mückenplage
mreža proti komarjem das Moskitonetz

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

Kopf, der, (-/e/s, Köpfe) glava; bei der Schublade: glavica; beim Leder: čelina; beim Hut: oglavje; einer Gruppe: čelo, vrh; bei Zeitungen: glava, zaglavje; bei Bergen: vrh, vršac; bei Flugzeugen: nos; ein roter/hochroter Kopf ves rdeč/zaripel obraz
an: sich an den Kopf greifen prijeti se za glavo; an den Kopf werfen metati v glavo, figurativ v obraz; an Kopf und Kragen gehen iti za nohte; Kopf an Kopf glava pri glavi, z glavo pri glavi
auf: auf dem Kopf na glavi; auf den Kopf na glavo; auf den Kopf stellen postaviti na glavo; auf den Kopf setzen dati na glavo; auf dem Kopf stehen biti narobe, stati na glavi; auf den Kopf zusagen v obraz povedati; das Geld auf den Kopf hauen razmetavati denar; auf den Kopf fallen pasti na glavo; er ist auf den Kopf gefallen je padel na glavo (ni čisto pri pravi); auf (seinen) Kopf einen Preis setzen razpisati nagrado na (njegovo) glavo; den Nagel auf den Kopf treffen zadeti žebelj na glavo
aus: aus dem Kopf iz glave, na pamet; aus dem Kopf aufsagen na pamet povedati; (sich) aus dem Kopf schlagen izbiti (si) iz glave; nicht aus dem Kopf wollen ne iti (in ne iti) iz glave (ne gre in ne gre ...); sich die Augen aus dem Kopf gucken naprezati oči, napenjati oči
bei: beim Kopf nehmen prijeti za glavo (in poljubiti)
durch: durch den Kopf fahren jemandem prešiniti koga; sich etwas durch den Kopf gehen lassen premisliti, razmisliti; (sich) eine Kugel durch den Kopf jagen ustreliti (se) v glavo
in: in den Kopf v glavo; sich etwas in den Kopf setzen vtepsti si v glavo; das geht mir nicht in den Kopf ne gre mi v glavo; in den Kopf steigen stopiti/udariti v glavo
im: etwas frisch im Kopf haben imeti še dobro/sveže v spominu; im Kopf behalten obdržati v glavi, zapomniti si (kaj); im Kopf rechnen računati na pamet; im Kopf herumgehen hoditi po glavi/ne iti iz glave; nicht ganz richtig im Kopf sein ne biti čisto pri pravi
mit: mit bloßem Kopf razoglav; mit dem Kopf voran z glavo naprej, na glavo; mit dem Kopf durch die Wand z glavo skozi zid; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; etwas mit seinem Kopf bezahlen plačati z glavo; mit dem Kopf unter dem Arm kommen komaj se privleči
nach: nach (seinem) Kopf gehen biti po (njegovi) glavi
pro: pro Kopf po glavi
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo; über dem Kopf nad glavo; bis über den Kopf čez glavo/čez ušesa (in Schulden v dolgovih) ; über dem Kopf zusammenbrechen zrušiti se (človeku) nad glavo; über den Kopf laufen funkcionirati preko razuma; über den Kopf wachsen zrasti čez glavo; über jemandes Kopf hin entscheiden odločati preko čigave glave (prezreti koga); eins über den Kopf kriegen dobiti jo po glavi
um: es geht um (deinen) Kopf gre za (tvojo) glavo; um Kopf und Kragen za glavo
von: von Kopf bis Fuß od nog do glave, od glave do peta
vor: wie vor den Kopf geschlagen čisto preč sem (tega res ne razumem); vor den Kopf stoßen užaliti koga
zu: zu Kopfe steigen stopiti v glavo
ein: ein heller Kopf figurativ bistra glava; einen Kopf größer za glavo večji; einen Kopf kleiner/kürzer za glavo manjši; einen Kopf kürzer machen skrajšati za glavo (obglaviti); einen harten Kopf haben imeti trdo glavo, biti trmast; einen heißen Kopf haben imeti vročo glavo/vročino; einen schweren/dicken Kopf haben imeti težko glavo; einen kühlen/klaren Kopf bewahren ohraniti hladno/trezno glavo; einen roten Kopf bekommen zardeti
den: den Kopf schütteln majati z glavo; den Kopf neigen/senken skloniti glavo; den Kopf einziehen potegniti glavo med rame; den Kopf verlieren izgubiti glavo; sich den Kopf einrennen razbiti si glavo; den Kopf verdrehen jemandem figurativ zmešati (koga), zmešati (komu) glavo; den Kopf in den Sand stecken tiščati glavo v pesek; jemandem (ordentlich) den Kopf waschen oprati glavo ( tudi figurativ ); den Kopf abreißen figurativ odgrizniti glavo; jemandem den Kopf zurechtrücken pošteno jih napeti (komu); den Kopf hochtragen visoko nositi glavo; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma, ne dati se; den Kopf hängen lassen povešati/povesiti glavo; den Kopf hinhalten für jemanden odgovarjati namesto koga; den Kopf unter dem Arm tragen biti pobit/utrujen; den Kopf voll haben imeti polno glavo (skrbi); sich den Kopf zerbrechen razbijati si glavo; sich die Köpfe heiß reden strastno diskutirati
der: der Kopf brummt/schwirrt (mir) v glavi mi šumi/brenči; ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht ne vem, kje se me glava drži; der Kopf steht (mir) nicht nach ... ni (mi) do ...; seinen Kopf: seinen Kopf durchsetzen uveljavljati svojo voljo; seinen Kopf für sich haben imeti svojo glavo; Kopf hoch! Glavo pokonci!; Kopf und Kragen figurativ verlieren: (izgubiti) glavo; Kopf oder Schrift glava ali cifra
Köpfe: die Köpfe zusammenstecken stakniti glave

korajža samostalnik
pogosto v leposlovju (pogum) ▸ mersz, kurázsi, bátorságŠe pri osemdesetih pravi, da bi rad napisal knjigo, a nekako nima korajže. ▸ Még nyolcvanéves korában is azt mondja, hogy szeretne könyvet írni, de valahogy nincs mersze hozzá.
Ko mladi literat zbere korajžo in prične pisati, mora najti primeren čas in prostor. ▸ Amikor egy fiatal szerző összeszedi a bátorságát és elkezd írni, megfelelő időt és helyet kell találnia a munkához.
Pozdravljam, da ima vlada korajžo s tem začeti. ▸ Üdvözlöm, hogy a kormánynak van mersze ezzel kezdeni.

kostanj [ô] moški spol (kostanja …)
rastlinstvo, botanika pravi kostanj die Edelkastanie, Echte Kastanie
divji kostanj rastlinstvo, botanika die [Roßkastanie] Rosskastanie
drevo: der Kastanienbaum
pečen kostanj die Röstkastanie
figurativno iti po kostanj v žerjavico Kastanien aus dem Feuer holen
poslati po kostanj v žerjavico (jemanden) vorschicken, mit fremden Kälbern pflügen

kót¹ angle; corner; nook; recess, retired spot

pravi (ostri, topi) kót right (acute, obtuse) angle
lomni kót angle of refraction
odbojni kót angle of reflection
vidni, zorni kót angle of sight, optic angle, visual angle, figurativno point of view
deklinacíjski kót angle of declination
sokot adjacent angle
kót ob peči (zapeček) inglenook
strel iz kóta šport corner kick, corner
iskati kaj po vseh kótih to search high and low for something, to search every nook and cranny
postaviti otroka v kót (kazen) to make a child stand in the corner
mrtvi kót (avta) blind spot, vojska spot sheltered from enemy fire
vrh kóta point of an angle

kót angle moški spol , coin moški spol ; réduit moški spol

pravi (ostri, topi) kot angle droit (aigu, obtus)
komplementarni (suplementarni) kot angle complémentaire (supplémentaire)
lomni kot angle de réfraction
mrtvi kot angle mort
naklonski kot angle d'inclinaison
odbojni kot angle de réflexion
odklonski kot angle de déviation (ali de déflexion)
sovršni kot angle opposé par le sommet
ustni kot commissure ženski spol des lèvres
vidni kot angle visuel (ali optique)
vpadni kot (optika) angle d'incidence
zorni kot angle visuel
imeti kot avoir un coin près du poêle

kót (-a) m

1. (prostor med stikajočimi se stenami) angolo; canto:
kot sobe, ust angolo della stanza, della bocca
jedilni kot angolo cottura
za kazen poslati v kot mandare in castigo (in un angolo)

2. angolo, luogo; ekst. (ozko področje, predel):
tržaški kot il Triestino

3. pren. dimora; casa

4. (na kmetih preužitek) sostentamento (del padrone anziano vita natural durante):
izgovoriti si kot garantirsi il sostentamento

5. mat. angolo:
izbočeni (konveksni)
kot angolo convesso
iztegnjeni kot angolo piatto
komplementarni kot angolo complementare
naklonski kot angolo d'inclinazione
notranji kot angolo interno
ostri kot angolo acuto
polni kot angolo giro
pravi kot angolo retto
suplementarni kot angolo supplementare
topi kot angolo ottuso
kosinus, kotangens kota coseno, cotangente di un angolo
pod pravim kotom a squadra, in squadra

6. voj.
mrtvi kot angolo morto

7. šport. angolo; calcio d'angolo

8. ekst.
zorni kot angolo visuale, visuale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pretakniti vse kote frugare dappertutto
potisniti koga v kot emarginare, snobbare qcn.
kaj vreči v kot appendere qcs. al chiodo
po vseh kotih so se valjale cunje gli stracci erano sparsi dappertutto
geogr. kot (zaprta gorska dolina) testa, testata (della valle)
astr. časovni kot culminazione
fiz. deklinacíjski kot declinazione magnetica
grad. deviacijski kot angolo di deviazione
fiz. lomni kot angolo di rifrazione
fiz. odbojni kot angolo di riflessione
teh. rezilni kot angolo di taglio
vpadni kot angolo di incidenza

kót¹ rincón m ; geom ángulo m

skrit kot(iček) rincón retirado
naklonski (pravi, ostri, topi, vpadni, zorni) kot ángulo m de inclinación (recto, agudo, obtuso, de incidencia, visual)
mrtvi kot ángulo m muerto

kráj¹ (-a) m

1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare

2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa

3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso

4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi

kraval samostalnik
1. (hrup) ▸ lárma, patália, csetepatéMama vpraša sina: Kaj pomeni ta kraval v dnevni sobi? ▸ Az anya kérdezi a fiát: „Mi ez a csetepaté a nappaliban?”

2. (o burnem odzivu) ▸ hűhó, felhajtás, felfordulásRazlika v ceni prehrambnih artiklov ni bistvena, vsaj ne toliko, da bi morali ob tem zganjati kraval. ▸ Az élelmiszertermékek ára közötti különbség nem olyan nagy, legalábbis nem akkora, hogy amiatt ekkora hűhót kellene csapni.Prav neverjetno je, da Hrvati po tej izjavi niso zagnali hujšega kravala. ▸ Hihetetlen, hogy a horvátok nem csináltak nagyobb felhajtást e nyilatkozat után.Tako je bil pred časom velik kraval, ker optiki niso smeli (honorarno) zaposlovati zdravnikov okulistov. ▸ Nemrég nagy felhajtás volt, mert az optikusok nem alkalmazhattak (tiszteletdíjért) szemészorvosokat.
Reuterjeva novica je sprožila pravi kraval, saj se je izkazalo, da je bil papir, iz katerega je novinar leta 1849 ustanovljene agencije črpal podatke, še pod embargom. ▸ A Reuter híre nagy port kavart, mivel kiderült, hogy az a lap, amelyből az 1849-ben alapított ügynökség újságírója az információit merítette, még mindig embargó alatt áll.
Ko me prepoznajo, je cel kraval, vsi se hočejo fotografirati, vsi bi radi podpis. ▸ Amikor felismernek, egyből nagy felfordulás lesz, mindenki közös fotót és autogramot akar.

kričač³ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija žaba: der Schreifrosch (pisani Gefleckter, pravi Eigentlicher)

kriminal samostalnik
1. (kazniva dejavnost) ▸ bűnözésNapad se je zgodil sredi belega dne v četrti, ki ni znana po nasilju ali kriminalu. ▸ A támadás fényes nappal történt egy ismert környéken, amely nem az erőszakról vagy a bűnözésről ismert.
Povezane iztočnice: organizirani kriminal, gospodarski kriminal, kibernetski kriminal

2. neformalno (nesprejemljivo početje) ▸ bűncselekmény, bűnözés, bűntény
Če bi se zanjo odločili, bi vrgli stran vsaj tri milijarde tolarjev, kar bi bil pravi kriminal. ▸ Ha úgy döntöttünk volna, hogy megtesszük, akkor legalább hárommilliárd tollárt dobtunk volna ki, ami valóságos bűncselekmény lett volna.
To ni politika, to je čisti kriminal. ▸ Ez nem politika, ez tiszta bűnözés.

kríž cruz f (tudi fig) ; fig aflicción f ; (del telesa) (pri človeku) región f lumbar , (pri konju) grupa f

Južni križ (astr) la Cruz del Sur
Rdeči križ Cruz Roja
križ ob poti la cruz del camino
nositi svoj križ (fig) llevar su cruz
pribiti na križ koga crucificar a alg, clavar en la cruz a alg
napraviti križ (pokrižati se) persignarse, hacer la señal de la croz
umreti na križu morir crucificado, morir en la cruz
vsak ima svoj(e) križ(e) a nadie le faltan preocupaciones; cada cual tiene sus problemas
imeti pravi križ s kom (fig) tener sus penas con alg
napraviti križ čez bolnika (fig) desahuciar al enfermo

krokodil moški spol (-a …) živalstvo, zoologija das Krokodil (afriški Nil-Krokodil, avstralski Australien-Krokodil, bulasti Beulen-Krokodil, filipinski Philippinen-Krokodil, kubanski Kuba-Krokodil, indijski/letvičar Leisten-Krokodil, močvirski Sumpf-Krokodil, nilski Nil-Krokodil, novogvinejski Neuguinea-Krokodil, oklepni Panzer-Krokodil, orinoški Orinoko-Krokodil, siamski Siam-Krokodil, šilonosi Spitz-Krokodil)
pravi krokodil Echtes Krokodil
toponosi krokodil Stumpfkrokodil

krona samostalnik
1. (valuta) ▸ korona
2. (naglavno okrasje) ▸ koronaPreden je postal pravi car, so ga oblekli v svečano obleko, mu nadeli krono, prstan in žezlo ter mu prebrali njegove pravice. ▸ Mielőtt igazi császár lett volna belőle, ünnepi ötözetet kapott, feltették rá a koronát, felhúzták a gyűrűt az ujjára és a kezébe adták a jogart, valamint felolvasták a jogait.
3. (naslov zmagovalca na tekmovanju) ▸ korona, približek prevedka ▸ győzelemV tej sezoni je sicer Barcelona osvojila dvojno krono, saj je postala španski državni in pokalni prvak. ▸ Ebben a szezonban a Barcelonát kétszer koronázták meg, mivel spanyol országos bajnok és kupagyőztes is lett.Dvanajst jih je, dvanajst deklet, ki upajo na lepotno krono in naziv miss Slovenije 2016. ▸ Tizenketten vannak, tizenkét lány, akik reménykednek abban, hogy megkapják a szépségkirálynő koronáját, a Miss Szlovénia 2016-os címet.
4. (vladarski naslov) ▸ koronaPoraženi kralj se je moral odpovedati angleški kroni. ▸ A legyőzött királynak le kellett mondania a koronáról.
5. (vrhunec) ▸ csúcs, csúcspontOlimpijske igre so vrhunska prireditev, ki so za vsakega športnika krona njegove športne kariere. ▸ Az olimpiai játékok minden sportoló sportkarrierjének csúcspontját jelentik.Prepričan je, da so prav odličja krona vinogradniških prizadevanj. ▸ Meggyőződése, hogy a borászatban kifejtett igyekezetet a díjak koronázzák meg.
6. (del zoba) ▸ korona
7. urarstvo, pomorstvo (del ure) ▸ korona [óra része]

krvni pritisk stalna zveza
(o pretoku krvi) ▸ vérnyomás
Zdravnik pravi, da imaš zelo visok krvni pritisk. ▸ Az orvos azt mondja, hogy nagyon magas a vérnyomásod.
Sopomenke: krvni tlak

Küche, die, (-, -n) kuhinja (tudi figurativ); kalte Küche hladen prigrizek; des Teufels Küche (pravi) pekel