Franja

ìsprsiti se -īm se
1. izprsiti se, izbočiti prsi
2. postaviti se, pobahati se: isprsio se pred svima, kao mali Napoleon

ìstaviti -īm
I.
1. izbiti: dva joj zuba istavio
2. odstaviti: istaviti lonac s vatre, džezvu s žeravice
3. izpahniti: istaviti ruku, nogu
4. sneti: istaviti vrata s šarki
5. izstaviti: nađosmo u šumi istavljeno dijete
II. istaviti se
1. pokazati se: na sastanku se istavilo
2. postaviti se: nekome se nasuprot istaviti

ìsturiti -īm
I.
1. naprej poriniti, naprej pomakniti: nemoj da isturiš trbuh, isturi prsa
2. izobesiti: isturiti zastavu na ulicu
3. postaviti na vidno mesto: isturiti straže
4. izstreliti: isturiti pušku
5. pognati, vreči iz: tuđa zemlja isturiće stranca
6. isturiti riječ spregovoriti
II. isturiti se
1. pokazati se, pojaviti se: u po toga krvavoga jada isturi se delija neznana
2. pomakniti se: isturiti se naprijed, napred

izòstaviti -īm izpustiti, opustiti, ne postaviti: nemoj izostaviti tačku na kraju rečenice; ovu je pjesmu pjesnik sam izostavio u novom izdanju

izrèbriti se ìzrebrīm se
1. postaviti se: on se pred svima izrebrio
2. postrani se postaviti: za konja, koji se zadnjim delom tela otiskuje od rude, kaže se da se izrebrio; na zaledenom Dunavu izrebrile se debele sante leda

jeopardize [džépədaiz] prehodni glagol
tvegati, postaviti na kocko, spraviti v nevarnost

jucher [-še] verbe transitif visoko postaviti ali obesiti; verbe intransitif visoko stanovati

se jucher sesti na vejo (gredo) za spanje (ptice)
l'enfant se jucha difficilement sur l'âne otrok je s težavo zlezel in sedel na osla

juxtapose [džʌ́kstəpouz] prehodni glagol
postaviti poleg

juxtaposed to ki meji na

juxtaposer [-ze] verbe transitif postaviti poleg

juxtaposer les choses postaviti stvari eno poleg druge

kaltstellen jemanden dati/postaviti na hladno

kanten prevračati, prevrniti, obračati, obrniti; postavljati/postaviti na rob; Nicht kanten! Ne prevračaj!

keyboard [kí:bɔ:d]

1. samostalnik
klaviatura, tastatura, tipke; manual, igralnik (pri orglah)

2. neprehodni glagol
postaviti z mono- ali linotajpom

kilométrer [-metre] verbe transitif označiti kilometrske razdalje, postaviti kilometrske kamne

king² [kiŋ]

1. neprehodni glagol
kraljevati

2. prehodni glagol
postaviti za kralja

to king it vladati, igrati kralja

konsolidieren konsolidirati, utrditi, postaviti na zdrave temelje

laager [lá:gə]

1. samostalnik
tabor (obkrožen z vozovi v juž. Afriki)
vojska parkirišče za oklopna vozila

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
postaviti tabor obkrožen z vozovi; utaboriti se, taboriti

lafettieren Heerwesen, Militär postaviti na lafeto/podstavek

lay down prehodni glagol
položiti, odložiti (orožje, položaj itd); opustiti (upanje); žrtvovati (življenje); položiti, zastaviti (denar); planirati, napraviti načrt; predpisati, določiti (pravila) postaviti (pogoje); ukletiti (vino), vložiti (jajca); posejati, zasaditi (in, to, with, under zemljo s, z)

to lay down one's arms položiti orožje, vdati se
to lay down the law samovoljno ukazovati, odločati, imeti glavno besedo
to lay down an office odreči se službi, pustiti službo
to lay down a stock pripraviti zalogo
to lay down one's tools stavkati

lay off

1. prehodni glagol
odložiti, postaviti stran
navtika usmeriti ladjo proč od obale ali druge ladje
ameriško začasno odpustiti iz službe
pogovorno opustiti, prenehati s čim
ameriško, sleng pustiti pri miru

2. neprehodni glagol
ameriško nehati z delom, izpreči

ameriško, sleng lay off! nehaj (s tem)!

lēgō -āre -āvī -ātum (lex)

I. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu kaj: quin potius, quod legatum est tibi negotium, id curas? Pl. —

II. occ.

1. kot držpr. t.t.
a) odposlati (odpošiljati) koga kam kot poslanca (s kakšno nalogo): hominem suae civitatis in primis honestum ac nobilem … legarunt ad Apronium Ci., tres adulescentes in Africam legantur, qui ambos reges adeant S., quos Athenienses Romam ad senatum legaverant Gell.; metaf. komu kaj po poslancih sporočiti (predati): quae verba legaverint Rhodii ad hostium ducem Gell.
b) koga postaviti za legata (podpoveljnika), izvoliti (vzeti) koga za legata (podpoveljnika), imenovati koga za legata (podpoveljnika): Ligarium senatus idem legaverat Ci., ne legaretur A. Gabinius Cn. Pompeio expetenti Ci., Dollabela me sibi legavit Ci. ep., Calpurnius … legat sibi homines nobilīs factiosos S.

2. kot jur. t.t. komu kaj v oporoki volíti ali sporočiti (sporočati), zapustiti (zapuščati) komu kaj v dediščino: legavit uxori mundum omne penumque Luc. ap. Gell., Fabiae pecunia legata est a viro Ci., signa, tabulae, quas populo Caesar unā cum hortis legavit Ci., is, cui omne argentum legatum est Q.; legare alicui aliquid ab aliquo voliti komu kaj tako, da mora to volilo izplačati glavni dedič: ei (sc. uxori) testamento legat grandem pecuniam a filio Ci. veliko vsoto denarja, ki naj jo izplača sin. — Od tod subst.

1. lēgātus -ī, m
a) poslanec: legati ex auctoritate senatus legabantur Ci., legatos deprecatoresque mittere Ci., cum Athenienses ad senatum legatos de suis maximis rebus mitterent Ci., legatos mittere de pace C., L. idr., legatos mittere ad indicendum bellum L., missi magnis de rebus uterque legati H., hinc ubi legati rediere, negata ferentes arma Aetola sibi O.
b) α) legat, podpoveljnik (gr. ὑποστράτηγος) = najvišji pomočnik vojskovodje: summo imperatori legatus, L. Lucullo, fuit (sc. Murena) Ci., in altera parte fluminis A. Titurium Sabinum legatum cum sex cohortibus reliquit C.; ob odsotnosti višjega poveljnika (vojskovodje) je prevzel poveljništvo najstarejši legat kot legatus pro praetore = namestnik vojskovodje: C. Legati so bili možje senatorskega stanu, ki jih je senat izbiral in pošiljal na bojišče (od tod njihov naziv); v času cesarjev je imela vsaka legija svojega legata (legati legionum): legatus legionis in Germaniam missus est Suet., legato legionis … ignominiā notato Suet. V mirnih provincah so bili legati za časa republike le upravni, namestniku podrejeni uradniki brez vojaškega poveljstva: N. idr. legatum sibi legare Ci. β) v cesarski dobi od cesarja v provinco poslani cesarski namestnik. „Legati Caesaris“ so imeli prokonzulsko, ob njih delujoči „legati legionum“ pa propretorsko oblast: at Caesar cognita morte legati, ne provincia sine rectore esset, A. Didium suffecit T., ergo egressi, ego (sc. Agricola) veterum legatorum vos priorum exercituum terminos T., Auli Plauti legati consularis … ductu Suet., legatum … Syriae consularem suppetias ferentem … fugaverant Suet.

2. lēgātum -ī, n zapis v oporoki, volilo: Plin. iun., Suet., Ulp. (Dig.), solutio legatorum Ci., Hortensii legata cognovi Ci. ep., legatum habere in testamento alicuius Petr., legatum peto ex testamento Q.

Opomba: Star. cj. pf. lēgāssit = legaverit: Tab. XII. ap. Ci. et ap. Ictos.